Go na content

Go na table of contents

Te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe

Te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe

Kapitel 19

Te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe

1, 2. Fa a doe kon taki a mekisani foe Jehovah kon pori?

KON meki wi taki, dati wan sma di e ferfi skedrei kaba djonsrode nanga wan toemoesi moi skedrei. Nanga reti a e taki dati a boen srefisrefi — wan kefalek moi skedrei! Ma te neti wan djaroesoe sma di e strei nanga en e pori a skedrei. Joe kan froestan taki a sani disi e hati a man di ferfi a skedrei srefisrefi. A wani troetroe taki den sroto a man di pori a skedrei! Èn joe kan prakseri fa a sma disi di e ferfi skedrei e angri foe meki a sani di a ben ferfi, kon boen baka, meki a kon tron leki fa a ben moi fosi.

2 Neleki a sma dati di e ferfi skedrei, na so Jehovah ben meki wan kefalek boen wroko di a ben e sreka grontapoe èn ben e poti a libisma famiri na en tapoe. Baka di a meki man nanga oema, a ben froeklari dati ala en wroko na grontapoe ben de „toemoesi boen” (Genesis 1:31). Adam nanga Eva ben de Gado en eigi pikin, èn a ben lobi den. A ben abi wan kolokoe, toemoesi moi tamara na prakseri gi den. A troe, taki Satan ben meki den opo densrefi teige Gado, ma a toemoesi moi mekisani foe Gado no ben pori na so wan fasi taki a no man meki en baka. — Genesis 3:23, 24; 6:11, 12.

3. San na „a troetroe libi”?

3 Gado teki a bosroiti foe seti sani kon boen baka. A wani troetroe foe si wi libi na a fasi fa a ben abi dati na prakseri biginbigin. A de di wi de wan sjatoe ten nomo èn nanga problema, no de „a troetroe libi”, bika a no de kwetikweti san Jehovah abi na prakseri. „A troetroe libi” di Gado wani gi wi, na „têgo libi” na ini wan volmaakti situwâsi. — 1 Timoteus 6:12, 19.

4, 5. (a) Fa a howpoe foe a Paradijs sa kon troe? (b) Foe san ede wi moesoe prakseri foe a howpoe foe wi foe a ten di e kon?

4 A sabi foe Gado e meki taki wan sma moesoe gi frantiwortoe na Jehovah (Jakobus 4:17). Ma prakseri foe den blesi di joe sa njan boen foe den, efoe joe e gebroiki a sabi dati na ini joe libi èn e proeberi foe graboe a têgo libi. Na ini en Wortoe, bijbel, Jehovah Gado gi wan kefalek moi prenki foe a fasi fa a libi dati sa de na ini a Paradijs grontapoe di de so krosibei kaba. A no de foe taki, dati leki a pipel foe Jehovah, wi no e dini Gado soso foe di wi wani wan pai. Wi e dini Gado foe di wi lobi en (Markus 12:29, 30). Boiti dati, wi no abi reti foe kisi libi foe di wi e dini Jehovah. Têgo libi na wan presenti foe Gado (Romesma 6:23). Wi sa abi wini efoe wi e denki dipi foe so wan libi, bika a howpoe di wi e howpoe tapoe a Paradijs e memre wi foe a sortoe Gado di Jehovah de — a lobi-ati „sma di e pai den sma di e soekoe en opregti” (Hebrewsma 11:6). Wan howpoe di de troetroe na ini wi prakseri nanga wi ati, sa meki taki wi man horidoro te wi e kisi problema na ini a grontapoe foe Satan. — Jeremia 23:20.

5 Meki wi poti wi prakseri now na tapoe a howpoe di gron na tapoe bijbel, foe libi foe têgo na ini a Paradijs na grontapoe na ini a ten di e kon. Fa a libi sa de, te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe?

BAKA ARMAGEDON — WAN PARADIJS GRONTAPOE

6. San na Armagedon, èn san a sa wani taki gi a libisma famiri?

6 Soleki fa wi ben sori kaba, dan heri esi Jehovah Gado sa pori a disiten ogri seti foe sani. Esi-esi grontapoe e kon krosibei na san bijbel e kari Har-magedon, noso Armagedon. Kande a wortoe dati e meki son sma denki foe wan nucleair holocaust di e kon foe di nâsi e feti nanga makandra, ma Armagedon de wan heri tra sani. Soleki fa Openbaring 16:14-16 e sori, dan Armagedon na „a feti foe a bigi dei foe Gado na Almaktiwan”. Na wan feti di abi foe doe nanga „den kownoe foe a heri grontapoe pe sma e libi”, noso den nâsi. Jehovah Gado en Manpikin, a Kownoe di Jehovah poti, heri esi sa go feti a feti foe Armagedon. A de seiker kaba fa a feti sa kaba. Ala sma di e gens a Kownoekondre foe Gado èn di de wan pisi foe Satan en ogri seti, sa kisi pori. Soso den sma di de loyaal na Jehovah sa tan na libi. — Openbaring 7:9, 14; 19:11-21.

7. Pe Satan nanga den ogri jeje foe en sa de na a ten foe a Doesoen Jari Tiri foe Krestes, èn fa disi sa tjari wini kon gi a libisma famiri?

7 Kon meki wi taki dati joe pasa a rampoe dati libilibi. Fa a libi ben sa de na grontapoe na ini a njoen grontapoe di Gado pramisi? (2 Petrus 3:13) Wi no abi foe denki fa a ben sa kan de, bika bijbel e taigi wi dati, èn san bijbel e taigi wi na wan span sani. Wi e kon sabi taki Satan nanga den ogri jeje foe en no sa man doe noti moro, den sa sroto den na ini wan peti di no abi gron pe den no man doe noti, èn disi sa de na ini a ten foe a Doesoen Jari Tiri foe Jesus Krestes. Den ogri mekisani disi di takroe srefisrefi, no sa sidon loeroe moro na wan kibri fasi foe wan kibripresi foe meki problema kon èn e proeberi foe meki wi doe sani, so taki wi no de getrow na Gado. Disi na troetroe wan froelekti! — Openbaring 20:1-3.

8, 9. San o pasa nanga sani di e pina sma, siki, nanga owroedei na ini a njoen grontapoe?

8 Wan ten sa kon taki ala sortoe siki sa gowe (Jesaja 33:24). Den lanwan sa tanapoe, waka, lon, èn den sa dansi na tapoe gosontoe foetoe. Baka wan langa ten di den no ben man jere, den dofoewan sa jere prisiri babari na den lontoe. Den breniwan sa froewondroe srefisrefi te wan heri ipi kefalek moi kloroe sa de foe si (Jesaja 35:5, 6). Te foe kaba, den sa si den fesi foe den lobiwan foe den! Dan kande den no sa man si boen foe wan momenti, foe di den ai sa foeroe nanga watra-ai foe prisiri.

9 Prakseri foe disi! No wan bril moro, no wan krokoe èn no wan wakatiki moro, no wan dresi moro, no wan poli foe tifidatra noso ati-oso moro! Noiti moro siki na emotioneelsei nanga depressie sa poeroe a kolokoe foe sma. No wan pikin-nengre ten sa kon pori foe siki ede. A takroe bakapisi foe na owroedei sa kon kenki (Job 33:25). Wi sa kon moro gosontoe èn moro tranga. Ibri mamanten wi sa wiki foe wan neti rostoe di ben bow wi skin èn kisi njoen krakti, ala di wi kon tranga èn e angri foe wan njoen dei di lai nanga span sani èn nanga wroko di e gi prisiri.

10. Sortoe wroko di den kisi foe doe, den sma di pasa Armagedon libilibi sa doe?

10 Den sma di pasa Armagedon libilibi sa abi foeroe prisiri wroko foe doe. Den sa kenki grontapoe kon tron wan paradijs. Ibri pisi di tan abra foe a doti owroe seti den sa poeroe krinkrin. Park, froktoe djari nanga groentoe djari sa kon na ini a presi foe pôti bakabini nanga gron di den pori. Ala sma sa njan boen foe boen oso di switi foe libi na ini (Jesaja 65:21). Ala di a ten e pasa, den pisi dati foe grontapoe di de wan paradijs, safrisafri sa kon moro bigi te leki heri grontapoe doro a markitiki di a Mekiman ben poti drape na ini a djari foe Eden. A sa de troetroe wan prisiri sani foe teki prati na a wroko dati foe meki sani kon boen baka!

11. Fa a situwâsi sa de na mindri a libisma famiri nanga meti èn nanga a fasi fa grontapoe sa de na ini a ten di e kon?

11 Ala den sani disi sa doe na ondro a tiri foe Gado, so taki ogri no sa doe na a kontren pe libisma nanga meti e libi. Libisma sa de ini vrede nanga den meti. Na presi foe kiri den sondro foe denki, libisma sa sorgoe gi grontapoe na wan frantiwortoe fasi baka èn sorgoe boen gi den. Si na ini joe prakseri fa wolfoe nanga pikin skapoe, lew nanga pikin kaw e njan makandra — èn kefar no de srefisrefi gi den osometi. Srefi wan toti pikin no sa abi foe frede den werdri meti, èn ogri-ati sma sondro firi, no sa trobi a tirifasi foe a njoen grontapoe (Jesaja 11:6-8). Dati sa de troetroe wan njoen grontapoe foe vrede!

A LIBISMA FAMIRI SA KENKI

12. Fa Jesaja 11:9 e kon troe na ini a ten disi, èn fa a sa kon troe na ini a Paradijs?

12 Jesaja 11:9 e froeteri wi foe san ede ogri no sa doe na heri grontapoe. A e taki: „Grontapoe seiker sa kon foeroe nanga a sabi foe Jehovah neleki fa watra e tapoe se srefi.” Disi abi foe doe nanga sma, bika meti no kan teki „a sabi foe Jehovah” na ini den èn tjari kenki kon, foe di a firi di poti na ini den, e tiri den. Ma a sabi foe a Mekiman foe wi troetroe e kenki sma. Sondro tweifri joe kenki wan toe sani kaba na joesrefi, foe di joe e gebroiki a sabi foe Gado na ini joe libi. Miljoenmiljoen sma doe dati kaba. Foe dati ede, a profeititori disi kon troe kaba ini den sma di e dini Jehovah. Ma a profeititori e sori so srefi go na wan ten te sma na heri grontapoe sa poeroe iniwan eigifasi di de leki di foe meti noso ogri eigifasi èn tron sma di lobi vrede foe ala ten.

13. Sortoe programa foe gi leri sa feni presi na grontapoe?

13 A sa de troetroe wan kefalek moi sani te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe! Na ondro a tiri foe a Kownoe Jesus Krestes nanga en 144.000 kompe tiriman joe sa abi wan bigi programa foe gi leri. Na a ten dati den sa gebroiki njoen „boekoelolo”. Soleki fa a sori, dan disi na leri foe Gado, di skrifi èn di sa de leki wan fondamenti foe gi leri na den sma di libi na grontapoe (Openbaring 20:12). A libisma famiri no sa leri foe feti, ma den sa leri vrede. Ala fetisani di e kiri sani no sa de moro foe ala ten (Psalm 46:9). Den sma di e libi ini a njoen grontapoe sa leri foe handri nanga den tra libisma nanga lobi, lespeki èn nanga wartifasi.

14. Fa grontapoe sa de tra fasi te a libisma famiri tron wan famiri di de ini wánfasi?

14 A libisma famiri sa tron wan famiri di de ini wánfasi. No wan sani sa tapoe pasi foe meki sma de ini wánfasi èn abi bradafasi (Psalm 133:1-3). No wan sma sa abi foe sroto en oso foe no meki foefoeroeman kon na inisei. Vrede sa tiri na ini ibri ati, na ini ibri oso, na ibri pisi foe grontapoe. — Mika 4:4.

A PRISIRI OPOBAKA

15. Sortoe toe groepoe sa kisi wan opobaka na grontapoe?

15 Na ini a ten foe a Doesoen Jari Tiri dati, na opobaka sa feni presi. Den sma di ben sondoe foe espresi teige a santa jeje foe Gado, noso a wroko krakti, foe di den ben handri sondro berow kontrari den boeweisi foe den wroko foe a santa jeje noso a tiri di a e gi, no sa kisi wan opobaka (Mateus 23:15, 33; Hebrewsma 6:4-6). A no de foe taki, dati na Gado sa bosroiti soema sondoe na a fasi dati. Ma toe aparti groepoe sma sa kisi wan opobaka — „den regtfardikiwan nanga den onregtfardikiwan” (Tori foe den Apostel 24:15). Foe di sani sa pasa a wan baka a trawan na a joisti ten, meki a de wan reidelek sani foe kon na a bosroiti dati den fosiwan di sma sa bari wan switikon foe di den kisi libi baka na grontapoe, sa de den regtfardikiwan, den wan di ben dini Jehovah na wan loyaal fasi. — Hebrewsma 11:35-39.

16. (a) Soema sa de na mindri „den regtfardikiwan” di kisi wan opobaka na grontapoe? (b) Sortoe getrow sma foe owroeten joe wani miti spesroetoe, èn foe san ede?

16 Na presi foe jere njoensoe foe feti, rampoe, nanga dede boskopoe, den foetoeboi foe Jehovah sa kisi toemoesi boen njoensoe foe na opobaka. A sa de wan kefalek prisiri sani foe kon sabi taki den getrow man nanga oema kon baka, soleki Abel, Heinok, Noa, Abraham, Sara, Job, Moses, Rakab, Rut, David, Elija, nanga Ester. Den sa froeteri troetroe span troe tori foe a historia te den sa froeteri moro finifini tori foe den foeroe bijbel tori! Tweifri no de taki den nanga den regtfardikiwan di dede no so langa pasa, sa de fajafaja toe foe kon sabi fa a seti foe Satan ben kon na wan kaba èn fa Jehovah ben meki en santa nen kon santa èn ben regtfardiki en soevereiniteit.

17. Sortoe jepi den getrow sma sa gi trawan di kisi wan opobaka?

17 Den getrow sma disi sa de wan troetroe jepi na ini a tra pisi foe na opobaka, te miljardmiljard foe „den onregtfardikiwan” sa kon fri foe den banti foe dede! A moro bigi pisi foe a libisma famiri noiti no ben abi na okasi foe sabi Jehovah. Satan ben ’breni a froestan foe den’ (2 Korentesma 4:4). Ma a wroko foe Didibri sa kisi pori. Den onregtfardikiwan sa kon baka na wan moi grontapoe pe vrede de. Wan pipel di orga boen sa bari den wan switikon foe leri den foe Jehovah nanga en Manpikin di e tiri, Jesus Krestes. Ala di miljardmiljard sma di kisi wan opobaka e kon sabi a Mekiman foe den èn lobi en, a sabi foe Jehovah sa foeroe grontapoe na wan fasi di noiti no pasa ete.

18. Fa joe denki taki joe sa firi te joe sa gi wan switikon na den lobiwan foe joe di kisi wan opobaka?

18 Na opobaka sa gi wi foeroe prisiri srefisrefi! Soema no pina foe dede ede, di de wi feanti? Foe troe, soema no ben sari pasa marki di wan banti foe lobi noso matifasi ben hari broko foe di siki, owroedei, wan ongolokoe, noso ogri di ben doe nanga tranga, ben meki wan lobiwan dede? Foe dati ede, prakseri a prisiri foe a miti di sma o miti makandra baka na ini a Paradijs. Mama nanga papa, manpikin nanga oemapikin, mati nanga famiri, sa lon foe brasa makandra èn den sa lafoe èn krei foe prisiri.

TE FOE KABA VOLMAAKTIFASI!

19. Sortoe wondroe o feni presi na ini a Doesoen Jari Tiri?

19 Na ini a heri Doesoen Jari Tiri, wan kefalek moi wondroe o feni presi. Gi a libisma famiri a sa de kande a moro span sani di a Doesoen Jari Tiri foe Krestes sa doe. Jehovah sa gi en Manpikin a komando foe gebroiki den winimarki foe a froeloesoe-ofrandi gi ibri getrow man nanga oema di e gi jesi. Na a fasi dati ala sondoe sa poeroe na pasi èn a libisma famiri sa gro kon na volmaaktifasi. — 1 Johanes 2:2; Openbaring 21:1-4.

20. (a) San a sa wani taki foe de volmaakti? (b) O ten den sma di pasa Armagedon libilibi nanga den sma di kisi wan opobaka, sa bigin foe libi na wan troetroe fasi?

20 Volmaaktifasi! San a sa wani taki? A sa wani taki dati libisma sa libi baka na a fasi fa Adam nanga Eva ben libi èn ben njan boen foe dati bifo den ben sondoe teige Jehovah Gado. Volmaakti libisma sa doro den markitiki foe Gado krinkrin — na ibri fasi di wi kan tjari kon na ini wi prakseri — na skinsei, na froestansei, na emotioneelsei, na moreelsei, na jejefasi. Ma ala sma sa de a srefi dan? Kwetikweti! Den sani di Jehovah meki — den bon, den bromki, den meti — den alamala e leri wi taki Gado no lobi en te sani de a srefi. Volmaakti libisma sa abi difrenti persoonlijkheid èn den sa man doe difrenti sani. Ibri sma sa njan boen foe a libi na a fasi fa Gado ben abi na prakseri. Openbaring 20:5 e taki: „Den tra dedewan no ben kon na libi te leki den doesoen jari ben kaba.” Neleki a bigi ipi foe sma di pasa Armagedon libilibi, na so den sma di kisi wan opobaka sa kon na libi krinkrin te den doro wan volmaaktifasi sondro sondoe.

21. (a) San o pasa na a kaba foe Krestes en Doesoen Jari Tiri? (b) San o pasa te foe kaba nanga Satan èn nanga ala sma di e horibaka gi en?

21 Volmaakti libisma sa kisi wan lasti tesi. Na a kaba foe a Doesoen Jari Tiri, den sa loesoe Satan nanga den ogri jeje foe en foe a peti di no abi gron, foe wan sjatoe ten èn den sa kisi pasi foe doe wan lasti moeiti foe meki sma drai den baka gi Jehovah. Son sma sa poti takroe lostoe moro hei leki a lobi gi Gado, ma na opo disi di den sa opo densrefi teige Gado no sa de langa. Jehovah sa kiri den sma disi di e prakseri den eigi boen nomo, makandra nanga Satan nanga ala den ogri jeje foe en. Baka dati ala ogriman sa dede foe têgo. — Openbaring 20:7-10.

SAN JOE SA DOE?

22. San joe e howpoe foe doe na ini a Paradijs?

22 Den sma di lobi Jehovah Gado èn di libi na ini a Paradijs grontapoe sa abi ala ten di no abi kaba. Pikinmoro wi no kan tjari a prisiri foe den kon na ini wi prakseri, èn so srefi joe kan abi wan prati na ini disi. Pokoe, a meki di sma e meki moi sani, nijverheid — ija, den sani di a volmaakti libisma famiri sa doe, sa pasa den kefalek boen wroko foe den moro bigi koniman foe na owroe grontapoe! Te foe kaba, libisma sa de volmaakti èn den sa abi ala ten. Prakseri san joe sa man doe leki wan volmaakti libisma. Prakseri toe san joe nanga tra sma sa leri foe den sani di Jehovah meki — foe den miljardmiljard stari sistema na ini na universum te na den moro pikin pisi foe wan atoom. Ala sani di a libisma famiri sa doe sa prisiri na ati foe wi lobi-ati hemel Tata Jehovah moro. — Psalm 150:1-6.

23. Foe san ede a libi na ini a Paradijs noiti sa kon soi?

23 Na a ten dati a libi no sa soi. A sa kon prisiri moro nanga moro, ala di a ten e pasa. Dati wani taki, wan kaba no de na a sabi foe Gado (Romesma 11:33). Na ini a pisi ten di no abi kaba, moro sani sa de foe leri ala ten èn njoen sani di den kan froewakti sa de foe ondrosoekoe (Preikiman 3:11). Èn ala di joe e go doro foe leri foe Jehovah Gado, joe sa tan libi go doro — no soso foe wan toe jari, ma foe têgo! — Psalm 22:26.

24, 25. Foe san ede joe moesoe libi akroederi a sabi foe Gado nownow?

24 Wan prisiri ten di e kon na ini wan paradijs grontapoe no warti ala moeiti noso òfer di joe e tjari? A no de foe taki dati a warti srefisrefi! We, Jehovah gi joe a sroto foe feni a kefalek moi ten dati di e kon. A sroto dati na a sabi foe Gado. Joe sa gebroiki en?

25 Efoe joe lobi Jehovah, dan joe sa feni en wan prisiri sani foe doe en wani (1 Johanes 5:3). Joe sa feni foeroe blesi efoe joe e doe moeiti foe doe dati! Efoe joe e gebroiki a sabi foe Gado na ini joe libi, dan a kan gi joe wan moro kolokoe libi srefi na ini a grontapoe disi di lai nanga problema. Èn den pai di sma sa kisi na ini a ten di e kon, bigi srefisrefi, bikasi disi na a sabi di e tjari joe go na têgo libi! Disi na a joisti ten foe handri. Abi a fasti bosroiti foe libi akroederi a sabi foe Gado. Sori a lobi di joe abi gi Jehovah. Gi grani na en santa nen èn sori taki Satan na wan leiman. Dan Jehovah Gado, a Fonten foe troetroe koni nanga sabi sa prisiri foe joe ede na ini a bigi èn lobi ati foe en (Jeremia 31:3; Sefanja 3:17). Èn a sa lobi joe foe têgo!

ONDROSOEKOE A SABI FOE JOE

San na „a troetroe libi”?

San o feni presi na grontapoe baka Armagedon?

Soema sa kisi wan opobaka na grontapoe?

Fa a libisma famiri sa kon volmaakti èn kisi tesi te foe kaba?

San na joe howpoe ini a tori foe a Paradijs?

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 188, 189]

Joe e howpoe foe libi na ini a Paradijs te a sabi foe Gado e foeroe grontapoe?