Go na content

Go na table of contents

A dede di a sili no man dede — A bigin foe a leri

A dede di a sili no man dede — A bigin foe a leri

A dede di a sili no man dede — A bigin foe a leri

„No wan enkri tori di abi foe doe nanga a jeje libi foe wan libisma, hari libisma en prakseri so foeroe, leki di foe a situwâsi pe a sa de na ini, baka te a dede.” — „ENCYCLOPÆDIA OF RELIGION AND ETHICS.”

1-3. Fa Sokrates nanga Plato ben kon nanga na idea taki a sili no man dede?

DEN e kragi wan sabiman nanga leriman di abi 70 jari, taki a no abi lespeki gi Gado èn taki a e pori a froestan foe jongoe sma nanga a leri foe en. Ala di a e opo taki gi ensrefi na wan kefalek koni fasi na a kroetoe foe en, tokoe wan jury di e sori partèifasi, e taki dati a fowtoe èn den gi en a dedestrafoe. Soso wan toe joeroe bifo den kiri en, na owroe leriman e gi den studenti di e sidon lontoe en, foeroe boeweisi di e sori taki a sili no man dede èn taki den no abi foe frede dede.

2 A man di den ben kroetoe na Sokrates, a barinen Griki filosofiaman foe a di foe feifi jarihondro b.G.T. * Plato, wan studenti foe en, ben skrifi den sani disi di ben pasa, na ini den tori Apologie nanga Phaedo. Den e gi Sokrates nanga Plato a grani taki den ben de wan foe den fosi sma di ben kon nanga na idea taki a sili no man dede. Ma den no ben de den sma di ben bigin nanga a leri disi.

3 Soleki fa wi sa si, dan den roetoe foe na idea taki libisma no man dede, e go baka te na fositen. Ma Sokrates nanga Plato ben finifini na idea èn den ben kenki en kon tron wan filosofia, so taki a ben tron wan sani di ben hari den sma foe a ten foe den di ben kisi leri, so srefi den sma di ben libi baka ten.

Foe Pythagoras te go miti den piramide

4. Fa den Grikisma ben si a libi, baka te wan sma dede, bifo Sokrates ben de na libi?

4 Den Grikisma di ben libi bifo Sokrates nanga Plato, ben bribi toe taki a sili e libi go doro, baka te wan sma dede. Pythagoras, a barinen Griki sabiman tapoe a kontren foe wiskunde, di ben libi na ini a di foe siksi jarihondro b.G.T., ben bribi taki a sili no ben man dede èn taki ibritron baka a sili e froisi go na wan tra presi. Fosi en, Thales foe Mileite, di sma denki taki a ben de a fosi Griki filosofiaman di sma ben sabi, ben prakseri taki wan sili di no man dede no ben de soso na ini libisma, meti nanga prani, ma a ben de so srefi na ini den sortoe sani soleki magneiti, foe di den kan boeweigi isri. Den Grikisma foe owroeten ben taki dati nanga wan boto den sili foe den dedewan ben tjari go na abrasei foe a liba Styx foe go na wan bigi kondre na ondrogron, di den ben kari ondrogron grontapoe. Drape kroetoeman ben gi den sili a strafoe foe kisi skin-ati na ini wan strafoe-oso di ben abi hei skotoe noso den ben meki den kisi wan kolokoe libi na Elysium.

5, 6. Fa den Persiasma ben prakseri foe a sili?

5 Na Iran, noso Persia, na a owstoesei, wan profeiti di ben nen Zoroaster ben libi na ini a di foe seibi jarihondro b.G.T. A ben bigin nanga wan fasi foe anbegi di sma ben kon sabi leki a Zoroaster-bribi. Disi ben de a relisi foe a Persia grontapoemakti, di ben tiri grontapoe bifo Grikikondre ben tron wan moro tranga makti. Den boekoe foe a Zoroaster-bribi e taki: „A sili foe a Regtfardikiwan sa de ala ten nanga Prisiri sondro foe man dede, ma a sili foe a Leiman seiker sa kisi skin-ati. Èn Ahoera Mazda [san wani taki: „wan koni gado”], ben poti den Wet disi nanga jepi foe En soeverein makti.”

6 A leri di e taki dati a sili no man dede, ben de so srefi wan pisi foe a relisi foe Iran, di ben de bifo a Zoroaster-bribi. Den owroeten lo foe Iran foe eksempre, ben sorgoe gi den sili foe den sma di dede, foe di den ben gi den dedewan njanjan nanga krosi di den ben kan gebroiki na a presi pe den sili go, baka te den sma dede.

7, 8. San den Egiptisma foe owroeten ben bribi ini a tori foe a sili di e tan na libi, baka te a skin dede?

7 A bribi di sma ben bribi taki libi de, baka te wan sma dede, ben de wan prenspari sani ini a relisi foe Egipti. Den Egiptisma ben bribi taki Osiris, a moro prenspari gado foe a presi pe den sili foe sma ben e go, baka te den sma dede, ben sa kroetoe a sili foe a sma di dede. Foe eksempre, wan papirus dokumenti di sma ben taki dati a de foe a di foe tinafo jarihondro b.G.T., e sori taki Anoebis, a gado foe den dedewan, e tjari a sili foe a skrifiman Hunefer go na fesi Osiris. Na a wan sei foe wan wegi den e wegi na ati foe a skrifiman, san e prenki a konsensi foe en, èn na a tra sei foe a wegi den poti a fowroewiwiri di na oemagado foe waarheid nanga retidoe e weri na tapoe en ede. Tot, wan tra gado, e skrifi san na den bakapisi. Foe di na ati foe Hunefer no hebi foe fowtoe ede, meki a e wegi moro lekti leki a fowroewiwiri, èn den e gi pasi meki Hunefer go na a presi pe Osiris de èn a e kisi libi sondro foe man dede. A papirus e sori so srefi wan oema-boeboe di e tanapoe na a wegi, a de klariklari foe njan a dedesma efoe na ati no e pasa na ondrosoekoe nanga boen bakapisi. Den Egiptisma ben lobi a skin foe den dedewan foe den nanga switismeri oli toe èn ben kibri den skin foe den farao na ini kefalek moi piramide meki noti no pasa nanga den skin, foe di den ben prakseri taki a libi di a sili o libi go doro, ben anga foe a kibri di den ben kibri a skin meki noti no pasa nanga en.

8 Na a ten dati, difrenti libimakandra foe owroeten ben abi alamala wán leri — a leri di e taki dati a sili no man dede. Den ben kisi a leri disi foe a srefi fonten?

A tori foe a bigin

9. Sortoe relisi ben abi krakti tapoe den grontapoe foe owroeten: Egipti, Persia nanga Grikikondre?

9 „Na ini a grontapoe foe owroeten,” na so a boekoe The Religion of Babylonia and Assyria e taki, „Egipti, Persia nanga Grikikondre ben firi a krakti di a relisi foe Babilon ben abi tapoe den.” A boekoe disi e froeklari moro fara: „Te wi e hori na prakseri a fosi kontakti di ben de na mindri Egipti nanga Babilon, soleki fa den kleitafra foe El-Amarna e tjari kon na krin, dan troetroe boen foeroe okasi ben de foe moksi a fasi fa den sma foe Babilon ben si sani èn den gwenti foe den, nanga na anbegi foe den Egiptisma. Na Persia, a Mithras anbegi e sori na wan krin fasi fa den idea foe Babilon abi krakti tapoe tra presi . . . Someni sabiman erken now taki a Semitis leri moksi nanga a Griki mythologie foe fositen èn nanga na anbegi foe den Grikisma, so taki a no de fanowdoe moro foe taki-go-taki-kon foe a sani dati. Den Semitis leri disi moro foeroe kon spesroetoe foe Babilon.” *

10, 11. Fa sma foe Babilon ben si a libi, baka te wan sma dede?

10 Ma a fasi fa Babilon ben si a tori di e taki san e pasa baka te wan sma dede, no e difrenti foeroe foe a fasi fa den Egiptisma, den Persiasma nanga den Grikisma ben si a tori? Loekoe foe eksempre a Tori foe Gilgamesj foe Babilon. Na owroe barinen man, Gilgamesj, di ben tan denki san dede wani taki troetroe, e go soekoe wan fasi foe no man dede noiti, ma a no man feni a sani dati. Te a e teki wan waka, a e miti wan njoenwenke di abi a wroko foe poti win gi sma, èn en e gi Gilgamesj deki-ati srefi foe gebroiki a libi di a abi now boen, bika a no sa feni a libi di no abi kaba, di a e soekoe. A boskopoe foe a heri tori de, taki sma no kan wai pasi gi dede èn taki a howpoe di sma abi taki den no man dede, na wan dren. A sani dati e sori taki den Babilonsma no ben bribi taki libi de, baka te wan sma dede?

11 Profesor Morris Jastrow, Jr., foe na Universiteit foe Pennsylvania, Amerkankondre, ben skrifi: „Noiti den sma noso den fesiman foe a relisi prakseri [foe Babilon] ben abi a froewakti taki san ben kon na libi wan ten, ben kan kisi pori krinkrin. Dede [soleki fa den ben si en] ben de wan fasi foe abra go na wan tra sortoe libi, èn a weigri di den ben weigri foe bribi taki sma no man dede, e tjari kon na krin nomo taki wan sma no kan wai pasi gi dede, di, soleki fa den e bribi, e tjari wan sma go na a tra fasi foe libi.” Ija, den Babilonsma ben bribi toe taki wan sortoe libi, ini wan sortoe fasi, ben go doro, baka te wan sma dede. Disi den ben sori foe di den ben e beri sani makandra nanga den dedewan, so taki den ben kan gebroiki den sani, baka te den dede.

12-14. (a) Pe a leri di e taki dati a sili no man dede, ben bigin baka a Froedoe? (b) Fa a leri ben kon panja na heri grontapoe?

12 A de krin taki a leri di e taki dati a sili no man dede, e komoto te na Babilon foe owroeten. Akroederi bijbel, wan boekoe di e sori foe abi soifri historia na ini, dan na Nimrod, wan afo-manpikin foe Noa, ben seti a foto Babel, noso Babilon. * Baka a Froedoe di ben kon na heri grontapoe na ini den dei foe Noa, soso wán tongo nanga wán relisi nomo ben de. Di Nimrod ben seti a foto èn ben bow wan toren drape, a ben bigin nanga wan tra relisi. A tori foe bijbel e sori taki baka di den tongo na Babel ben broeja, den bowman foe a toren di no ben abi boen bakapisi, ben panja go na ala sei èn den ben bigin njoen libi baka, ala di den ben tjari a relisi foe den go nanga den (Genesis 10:6-10; 11:4-9). Na so fasi den relisi leri foe Babilon ben kon panja na heri grontapoe.

13 Sma gwenti foe froeteri taki Nimrod ben dede wan ogri-ati dede. A no moeilek foe froestan taki baka di a dede, den Babilonsma ben sa kan kisi a firi foe gi en foeroe grani leki a setiman, a bowman nanga a fosi kownoe foe a foto foe den. Foe di sma ben si a gado Mardoek (Merodach) leki a setiman foe Babilon, dan son sabiman prakseri taki Mardoek na wan prenki foe Nimrod, di den ben meki tron wan gado. Efoe dati de so, dan na idea taki wan sma abi wan sili di e tan na libi, baka te a sma dede, ben moesoe de wan njoen sani na a ten di Nimrod dede. Awansi fa a no fa, historia di sma skrifi e sori taki baka a Froedoe, Babel, noso Babilon, ben de a presi pe a leri di e taki dati a sili no man dede, ben bigin.

14 Ma fa a leri ben tron wan prenspari leri gi moro foeroe relisi na ini a ten foe wi? A pisi di e kon now sa go ondrosoekoe fa a leri ben tron wan pisi foe den relisi foe Owstoesei kondre.

[Foetoewortoe]

^ paragraaf 2 B.G.T. wani taki „bifo Gewoon Teri”. G.T. wani taki „Gewoon Teri”, di sma foeroetron e kari A.D., gi Anno Domini, san wani taki „na ini a jari foe Masra”.

^ paragraaf 9 El-Amarna na a presi pe joe kan feni san tan abra foe na Egipti foto Akhetaton, di sma taki dati a ben bow na ini a di foe tinafo jarihondro b.G.T.

^ paragraaf 12 Loekoe De bijbel — Gods woord of dat van mensen? (Bijbel — A wortoe foe Gado noso di foe libisma?), bladzijde 37-​54, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. tjari kon na doro.

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 6]

A fasi fa den Egiptisma ben si den sili ini a presi pe den go, baka te den sma dede

[Prenki na tapoe bladzijde 7]

Sokrates ben taki dati a sili no man dede