1. Ěndịu i kau mětẹ̌tiněna apa su tempong nakasingkạ lohong bukẹ̌ ini?

I KAU seng nakasingkạ mal᷊awọ těntirong Alkitapẹ̌ su tempong něngěndung bukẹ̌ ini, kere dianding Mawu soal u pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌, kerea taumata nate, dingangu pělaharapẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. (Měnanasẹ̌ 9:5; Lukas 23:43; Yohanes 5:28, 29; Pělal᷊ahẹ 21:3, 4) I kau ěndịu  seng hanesẹ̌ měngibadah dingangu Sahiding Yehuwa kụ mangimang ibadang i sire nihino. (Yohanes 13:35) Tantu i kau lai měnětạ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa kụ němutusẹ̌ makoạ ělang’E. Ěndịu i kau mẹ̌tiněna, ’Apa harusẹ̌ takụ koateng tadeạu makoa ělang u Mawu?’

2. Kawe nụe tau Etiopia ene mapulu sahaniang?

² Kakiwal᷊o ene lai tẹ̌tiněnaěngu sěngkatau esẹ bọu Etiopia měbẹ̌biahẹ̌ su tempong i Yesus. Tawe nararěna bọu i Yesus nipěbiahẹ̌, i Filipus muriti Yesus něnginjilẹ̌ si sie. Filipus nělahẹ si sie Yesus ene kai Mesias. Apa nikaěndungangu tau Etiopia ene nakakoạ si sie naul᷊ị, ”Ene pai piạ akẹ! Kụ kai apạ e lai sungkal᷊ene měnahani si siạ?”​—Munara’m Manga Rarolohang 8:26-36.

3. (a) Parenta apa nighělị i Yesus su manga murite? (b) Kerea cara nihino su tempong pẹ̌sasahani?

³ Alkitapẹ̌ něněntiro mạeng mapulu makoạ ělangi Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ sahaniang. Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Patikụ umatẹ̌ su kasěllah’u dunia e koạko muritẹ̌-Ku. Sahaniko i sire.” (Matius 28:19) Yesus lai něgělị contoh su tempong i sie nisahani. Badange niurung su ral᷊ungu akẹ, bal᷊inẹbe kětạeng nitědọkangu akẹ su těmbọe. (Matius 3:16) Orasẹ̌ ini lai, mạeng sěngkatau sahaniang, kěbị badange harusẹ̌ urungang su ral᷊ungu akẹ.

4. Mạeng i kau sahaniang, ene měnẹ̌nodẹu apa?

⁴ Mạeng i kau mapulu sahaniang, ene něnodẹ  i kau kahěngang-hěngang mapulu makoạ hapị u Mawu dingangu měkoạ kapulu-Ne. (Mazmurẹ̌ 40:8, 9) I kau tantu mẹ̌tiněna, ’Apa harusẹ̌ koatengku tadeạu sahaniang?’

5. (a) Apa koatengu mạeng mapulu sahaniang? (b) Kawe nụe pěngangibadang tau Sahani ene penting?

⁵ Mạeng mapulu sahaniang i kau harusẹ̌ makasingkạ kal᷊imona i sai Yehuwa dingangi Yesus. Ene nitětạ dongkeng i kau něngěndung Alkitapẹ̌. (Basa Yohanes 17:3.) Katewe ene bědang kurang. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i kau harusẹ̌ piạ ”kasingkạ dingangu katatahuěnna masukụ” soal u kapulung Yehuwa. (Kolose 1:9) Pěngangibadang Sahiding Yehuwa makatul᷊ung si kau mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Hakị u ene i kau harusẹ̌ marading duměnta měngibadah.​—Ibrani 10:24, 25.

6. Apa i kau harusẹ̌ masingkạ kěbị lohongu Alkitapẹ̌ tadeạu botonge sahaniang?

⁶ Kere su sěngkatau bọu Etiopia kangerẹ, Yehuwa tawe něngoro si kitẹ harusẹ̌ masingkạ kěbị lohongu Alkitapẹ̌ buhudeng botonge sahaniang. (Munara’m Manga Rarolohang 8:30, 31) I kitẹ botonge měngěndung soal u Mawu sarang karěngụe. (Měnanasẹ̌ 3:11) Katewe tadeạu sahaniang, i kau harusẹ̌ masingkạ dingangu měkoạ těntirong Alkitapẹ̌ su pěbawiahu.​—Ibrani 5:12.

7. Apa gunane měngěndung Alkitapẹ̌?

 ⁷ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kereu tạ pangangimang, ute tawẹ u sarang sěngkatau makal᷊uasẹ̌ naungu Ruata e.” (Ibrani 11:6) Hakị u ene, mạeng sahaniang i kau harusẹ̌ mangimang su Mawu. Alkitapẹ̌ nẹ̌běke taumata su Korintus kangerẹ dimaringihẹ̌ těntirong manga muriti Yesus, kụ ’i sire nangimang bọu ene nisahani’. (Munara’m Manga Rarolohang 18:8) Kerene lai, apa niěndungangu su Alkitapẹ̌ nakakoạ si kau mangimang su dianding Mawu dingangu su tatěbusẹ̌ seng nakasal᷊amatẹ̌ si kitẹ bọu rosa dingangu papate.​—Yosua 23:14; Munara’m Manga Rarolohang 4:12; 2 Timotius 3:16, 17.

8. Apa nakakoạ si kau mapulu mẹ̌běke apa niěndungangu su taumata wal᷊inẹ?

⁸ Mạeng turusẹ̌ měngěndung Alkitapẹ̌ dingangu makapěndang gunane su pěbawiahu, pangangimangu sarung kakạtoghase. I kau tantu mapulu mẹ̌běke apa niěndungangu su taumata wal᷊inẹ. (Yeremia 20:9; 2 Korintus 4:13) Katewe si sai-sai i kau harusẹ̌ mẹ̌běke?

9, 10. (a) Si sai humotong i kau botonge mẹ̌běke apa niěndungangu? (b) Apa harusẹ̌ koatengu mạeng i kau mapulu měnginjilẹ̌ dingangu anạu sěmbaụ su sidang?

⁹ Ěndịu i kau mapulu mẹ̌běke su anạu sěngkatau, hapị, lampung, arau hapị su pělahal᷊ẹ̌kang.  Ene mapaelẹ̌, katewe pakal᷊ahimumu su tempong mẹ̌běke si sire. Bọu ene, i kau botonge měnginjilẹ̌ dingangu anạu sěmbaụ su sidang. Mạeng i kau seng sadia dingangu mapulu, i kau botonge maul᷊ị si anu nẹ̌tul᷊ung si kau něngěndung Alkitapẹ̌. Mạeng su pěndange i kau botonge lai kakanoạu nẹ̌tatahino dingangu těntirong Alkitapẹ̌, i rua botonge mẹ̌sombang dingangu darua penatua.

¹⁰ Manga penatua ene sarung mẹ̌bisara apa dingangu? I sire sarung mẹ̌bisara dingangu gunang měmanda apa i kau nakahěngang dingangu mangimang těntirong Alkitapẹ̌, měkẹ̌koạ ene su pěbawiahu, kụ apa i kau mapulu makoạ Sahiding Yehuwa. Pẹ̌tahěndung, penatua mapadul᷊i su dal᷊ohong sidang, i sire lai mapadul᷊i si kau, hakị u ene abe katakụ mẹ̌bisara dingangi sire. (Munara’m Manga Rarolohang 20:28; 1 Petrus 5:2, 3) Masueng bisarane, manga penatua sarung měmutusẹ̌ apa i kau botonge tumol᷊e měnginjilẹ̌ dingangu anạu sěmbaụ su sidang.

11. Kawe nụe harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui mạeng mapulu měnginjilẹ̌ dingangu anạu sěmbaụ su sidang?

¹¹ Manga penatua sarung maul᷊ị pẹ̌bawal᷊ui apa hinong koatengu tadeạu botonge tumol᷊e měnginjilẹ̌. Kawe nụe harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui? Su tempong mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ soal u Mawu,  i kitẹ měbẹ̌bawa arengi Yehuwa, hakị u ene kakanoạ i kitẹ harusẹ̌ makasusi areng’E.​—1 Korintus 6:9, 10; Galatia 5:19-21.

12. Kawe nụe kěbị taumata harusẹ̌ mẹ̌tobatẹ̌?

¹² Piạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ lai harusẹ̌ koatengu. Rasul Petrus naul᷊ị, ”Pěmpẹ̌tobate wọu patikụ dosang kamene kụ pěmpẹ̌bal᷊ị e sol᷊ong anun Mawu Ruata, tadeạu i Sie měndẹ̌dasẹ̌ kal᷊awọu rosanu.” (Munara’m Manga Rarolohang 3:19) Apa mangal᷊ene mẹ̌tobatẹ̌? Ene mangal᷊ene i kau kahěngang-hěngang nẹ̌sasěsilẹ̌ ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a seng nikoạu. Contone, mạeng někoạ barang amoral, i kau harusẹ̌ mẹ̌tobatẹ̌. Maning i kau měkẹ̌koạ barang mapia, i kau tatapẹ̌ harusẹ̌ mẹ̌tobatẹ̌, ual᷊ingu kěbị taumata seng nanawo su rosa kụ harusẹ̌ mẹ̌dorong ampung su Mawu.​—Roma 3:23; 5:12.

13. Apa mangal᷊ene bawera ”pěmpẹ̌bal᷊ị e”?

¹³ Mẹ̌sasěsilẹ̌ ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a apa ene seng botonge? Tala. Rasul Petrus lai naul᷊ị, ”Pěmpẹ̌bal᷊ị e.” Ini mangal᷊ene i kau seng tawe měkoạ barang nẹ̌sal᷊a katewe měkoạ barang nihino. Umpamane, i kau nakoạ sarang tampạ buhudeng niral᷊engangu. Katewe su ral᷊engang i kau nakakasingkạ seng nẹ̌sal᷊a ral᷊eng. Apa koatengu? Tantu i kau saụ mẹ̌bal᷊ị kụ mědeạ daleng nihino. Kerene lai su tempong něngěndung Alkitapẹ̌,  i kau nakasingkạ piạ kakanoạ harusẹ̌ bal᷊uiang. I kau harusẹ̌ ’mẹ̌bal᷊ị’ arau mẹ̌bal᷊ui kụ měkoạ barang nihino.

14. Kerea i kau mẹ̌diandi měkoạ kapulung Mawu?

¹⁴ Piạ lai harusẹ̌ koatengu mạeng sahaniang, ene kai mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa. Su tempong mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa, su daroanu i kau mẹ̌diandi kětạeng maněmbah si Sie, kụ kapulu-Ne makoạ kahumotongange su pěbawiahu.​—Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 6:15.

15, 16. Apa makakoạ si kitẹ mẹ̌diandi měkoạ kapulung Mawu?

¹⁵ Mẹ̌diandi měkoa kapulung Mawu ene mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌diandi tatapẹ̌ masatia su taumata ikẹ̌kěndagu. Kěnang pẹ̌tiněna piạ duang katau měsẹ̌sasintị. Su tempong umbaseng ene nakasingkạ kerea mahuala ene, i sie limembong makěndagẹ̌ kụ mapulu mẹ̌kawing dingange. Maning ini putusang gěguwạ i sie mapulu měngal᷊ạ tanggung jawab ene, ual᷊ingu makěndagẹ̌ su sintịe.

¹⁶ Kakạl᷊awọe i kau něngěndung sipati Yehuwa, kakěndagu si Sie kakạguwạe kụ i kau mapulu měgělị kapaelange si Sie. Ini makakoạ si kau mẹ̌diandi měkoa kapulu-Ne. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i saing mapulu makoạ muriti Yesus, harusẹ̌ ”mẹ̌timbul᷊eng kapulun batangenge”.  (Markus 8:34) Ini mangal᷊ene tumuhụ si Yehuwa harusẹ̌ kahumotongange su pěbawiahu. Kapulung Yehuwa harusẹ̌ limembong penting bọu kapulung watangeng hala.​—Basa 1 Petrus 4:2.

17. Kawe nụe pirang katau madiri mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa?

¹⁷ Pirang katau madiri mẹ̌diandi si Yehuwa ual᷊ingu matakụ tawe makakoạ apa seng nirianding i sire. I sire madiri makasusah naung i Yehuwa, arau piạ lai mẹ̌tẹ̌tiněna mạeng i sire tawe mẹ̌diandi, Yehuwa tawe harusẹ̌ měnuntụ tanggung jawab bọu apa nikoạ i sire.

18. Apa makatul᷊ung si kau lumawang pěndang matakụ makasusah naung i Yehuwa?

¹⁸ Kakěndagu si Yehuwa sarung makatul᷊ung si kau lumawang pěndang matakụ makasusah naung i Yehuwa dingangu měkoạ apa seng niriandi. (Měnanasẹ̌ 5:4; Kolose 1:10) I kau tawe makapěndang mawěhạ měkoạ kapulung Yehuwa. Rasul Yohanes němohẹ, ”Batụu kuměndagu Ruata e mangal᷊ene tụtuhụ kal᷊awọu titan’E. Dingangu manga titan’E mahaěng bue si kitẹ.”​—1 Yohanes 5:3.

19. Kawe nụe i kau tawe harusẹ̌ matakụ mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa?

¹⁹ I kau tawe harusẹ̌ masukụ buhudeng botonge mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa.  I Sie tawe mẹ̌dorong si kitẹ měkoạ apa tawe ikakoạ i kitẹ. (Mazmurẹ̌ 103:14) I Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kau měkoạ barang nihino. (Yesaya 41:10) Pangimangke si Yehuwa dingangu kaguwạu naungu, kụ ”i Sie sarung mělahẹ si kau kakakoạ u pẹ̌bawiahu mapia e”.​—Baweran Salomo 3:5, 6.

20. Mạeng seng bọu nẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa, apa botonge koatengu?

²⁰ Apa i kau seng sadia mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa? Mạeng seng bọu nẹ̌diandi si Yehuwa, i kau botonge sahaniang.

21, 22. Kerea i kau ”mangakung” pangangimangu su těngong taumata lawọ?

²¹ Paul᷊ị su koordinator badan penatua su sidang mạeng i kau seng nẹ̌diandi měkoạ kapulung Mawu kụ mapulu sahaniang. Manga penatua sarung mẹ̌bisara dingangu soal u těntirong Alkitapẹ̌. Mạeng su pěndang i sire i kau seng botonge sahaniang, i sire sarung maul᷊ị i kau botonge sahaniang su kebaktian tuhụe. Su kebaktian ene piạ nasẹ̌ pẹ̌sasahani. Su nasẹ̌ ene lai piạ darua kakiwal᷊o. Su tempong i kau sumimbahẹ̌ darua kakiwal᷊o ene, ene něnodẹ i kau ”mangakung” pangangimangu su těngong taumata lawọ.​—Roma 10:10.

 ²² Bọu ene i kau botonge sahaniang. Kěbị badangu sarung urungang su ral᷊ungu akẹ. Pẹ̌sasahani ini něnodẹ su taumata lawọ i kau seng nẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa kụ lai seng nakoạ Sahiding Yehuwa.

23. Apa mangal᷊ene sahaniang ’su areng i Amang, Ahusẹ̌, dingangu Rohkẹ̌ u Ruata’?

²³ Yesus naul᷊ị manga murite harusẹ̌ sahaniang ’su areng i Amang, Ahusẹ̌, dingangu  Rohkẹ̌ u Ruata’. (Basa Matius 28:19.) Ene mangal᷊ene, i kau měnarimạ Yehuwa makoạ měngangawasanu, měngarěga hal᷊ẹ̌ i Yesus gunang měkoạ kapulung Mawu, dingangu měnarimạ rohkẹ̌ masusi nipakẹ u Mawu tadeạu kapulu-Ne mariadi.​—Mazmurẹ̌ 83:19; Matius 28:18; Galatia 5:22, 23; 2 Petrus 1:21.

24, 25. (a) Pẹ̌sasahani mělẹ̌lahẹ apa? (b) Apa sarung ěndungang su pasalẹ̌ pěngěnsuenge?

²⁴ Pẹ̌sasahani mělẹ̌lahẹ hal᷊ẹ̌ penting. Su tempong niurung su ral᷊ungu akẹ, ene mangal᷊ene i kau seng nate, arau něněntang pěbawiahẹ̌ těbe. Su tempong siměbang bọu akẹ, i kau něnětạ něbiahẹ̌ měkoạ kapulung Yehuwa dingangu nakoạ ělang’E. Pakatahěndung i kau nẹ̌diandi bal᷊inẹ su taumata, organisasi, arau hal᷊ẹ̌. I kau seng nẹ̌diandi měgělị pěbawiahu gunang měkoạ kapulung Yehuwa.

²⁵ Pẹ̌dariandinu makatul᷊ung si kau mědal᷊ahapị mapia dingangu Mawu. (Mazmurẹ̌ 25:14) Nisahani bal᷊inẹbe seng masal᷊amatẹ̌. Rasul Paulus naul᷊ị, ”Pẹ̌tawakal᷊iko turusẹ̌ tadeạu karal᷊unsemahu e masukụ. Koạko ene ringangu adatẹ̌ ore lai tatuhụ su Ruata.” (Filipi 2:12) Pẹ̌sasahani ene buhudeng pěnětạkenge. Kerea tadeạu i kau tatapẹ̌ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa? Pasalẹ̌ pěngěnsuenge bọu bukẹ̌ ini sarung sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ene.