1, 2. Lawọ taumata mapulu masingkạ apa?

PIẠ tsunami nakarusa kampong. Sěngkatau esẹ nělutang taumata su ral᷊ungu gaheda, kụ nakal᷊esẹ dingangu nakapate taumata lawọ. Sěngkatau matimadẹ̌ wawine nate, kụ něněntangu lima anạe.

² Su tempong piạ kasasusah arau hombang kerene, lawọ taumata měkẹ̌kiwal᷊o, ”Kawe ini nariadi?” Lawọ taumata mapulu masingkạ kawe nụe piạ lawọ taumata dal᷊akị dingangu kasasusah orasẹ̌ ini. Apa i kau lai mětẹ̌tiněna kerene?

3, 4. (a) Apa nikiwal᷊ong nabi Habakuk? (b) Kerea Yehuwa simimbahẹ̌ kakiwal᷊ong Habakuk?

³ Su Alkitapẹ̌, taumata piạ pangangimange matoghasẹ̌ su Mawu lai měkẹ̌kiwal᷊o kerene. Contone, nabi Habakuk nakiwal᷊o si Yehuwa, ’Unụ e iwěbalan’U iạ makasilo kereng kal᷊awọe karal᷊akisẹ̌ tangu? Unụ e i Kau makạdaragẹ̌ makasilo kereng kal᷊awọ e baebe? Suapa mang piạ kaghagholang dingangu pẹ̌tatingkaị, pẹ̌kakakoka ringangu pẹ̌dararendehẹ̌.’​—Habakuk 1:3.

⁴ Su Habakuk 2:2, 3, Mawu simimbahẹ̌ kakiwal᷊ong Habakuk, kụ nẹ̌diandi sarung měmal᷊ui kěbị barang dal᷊akị. Yehuwa makěndagẹ̌ su taumata. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Sie mẹ̌sasěmpị si kamene.”  (1 Petrus 5:7) Mawu mawěnsing makasilo kasasusah. (Yesaya 55:8, 9) Hakị u ene, mahịe i kitẹ mědeạ sasimbahu kakiwal᷊o, kawe nụe piạ lawọ kasasusah su dunia ini?

5. Apa tẹ̌těntirongu manga guru agama soal u kasasusah? Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌?

⁵ Pastor, panditạ, dingangu guru agama hanesẹ̌ maul᷊ị kasasusah nariadi ual᷊ingu kapulung Mawu. Ěndịu piạ u mạul᷊ị kěbị barang nariadi, kere hombang, ene kai seng putusangu Mawu kụ i kitẹ tawe makasingkạ apa alasange. Taumata wal᷊inẹ lai maul᷊ị, mạeng piạ taumata nate, kere manga rariọ darodọ ene tadeạu i sire mětanạ su sorga dingangu Mawu. Katewe ene konti. Yehuwa tawe měkẹ̌koạ barang dal᷊akị kerene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Sen tumanị u [Yehuwa] Limembong Kawasa e mẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a.”​—Ayub 34:10.

6. Kawe nụe lawọ taumata naul᷊ị Mawu nẹ̌sal᷊a su tempong piạ lawọ kasasusah nariadi su dunia?

⁶ Lawọ taumata naul᷊ị Mawu nẹ̌sal᷊a su tempong piạ lawọ kasasusah nariadi su dunia, ual᷊ingu su pěndang i sire Mawu měngẹ̌ngawasa dunia ini. Katewe kere niěndungang i kitẹ su Pasalẹ̌ 3, Setang kai měngangawasa dunia ini.

7, 8. Kawe nụe piạ lawọ kasasusah nariadi su dunia?

⁷ Alkitapẹ̌ naul᷊ị si kitẹ, ”Kạguwạu dunia ini e su al᷊ungu kawasan dal᷊aị.” (1 Yohanes 5:19) Setang měngangawasa dunia, sěbạewe dal᷊akisẹ̌ dingangu matingkaị. I sie ”měngẹ̌ngakal᷊ẹ̌ patikụ dunia”.  (Pělal᷊ahẹ 12:9) Lawọ taumata timol᷊e Setang. Hakị u ene dunia orasẹ̌ ini napenẹ u taumata matingkaị, kontiang, dingangu měkẹ̌koạ barang dal᷊akisẹ̌.

⁸ Piạ lai alasang bal᷊inẹ, kawe nụe dunia napenẹu kasasusah. Dosa bọu i Adam dingangi Hawa nal᷊intụ su kěbị taumata. Hakị u ene, taumata měnẹ̌nilakạ taumata wal᷊inẹ. I sire kětạeng mẹ̌pandung batangeng hala. I sire měkẹ̌kakoka, měsẹ̌sekẹ, dingangu měndariha taumata wal᷊inẹ. (Měnanasẹ̌ 4:1; 8:9) Pẹ̌sěnsul᷊ẹ taumata kẹ̌kahombangengu susah ual᷊ingu tempo dingangu tampạ nẹ̌sal᷊a. (Měnanasẹ̌ 9:11, Terjemahan Dunia Baru) Su tempong i sire ene su tampạ nẹ̌sal᷊a kụ lai su tempo nẹ̌sal᷊a, silakạ arau barang dal᷊akị kẹ̌kahombangeng i sire.

9. Kawe nụe i kitẹ botonge mangimang tantu piạ alasange Yehuwa němala kasasusah turusẹ̌ mạdiadi?

⁹ Yehuwa tawe měkẹ̌koạ taumata masigěsạ. I Sie bal᷊inẹ simbul᷊u pẹ̌sasekẹ arau karal᷊akisẹ̌. Mawu tawe něgělị hombang kere linuhẹ̌, luạ gaghaghuwạ, dingangu lěba. Katewe, i kau tantu mětẹ̌tiněna, ’Mạeng Yehuwa makawasa, kawe nụe i Sie němala kasasusah nariadi?’ I kitẹ masingkạ Mawu mapadul᷊i si kitẹ, hakị u ene tantu piạ alasange kawe nụe i Sie němala kasasusah turusẹ̌ mạdiadi.​—1 Yohanes 4:8.

10. Kerea Setang limawang si Yehuwa?

¹⁰ Su taman Eden, Setang něngakal᷊ẹ̌ si Adam  dingangi Hawa. Setang naul᷊ị Mawu bal᷊inẹbe Měngangawasa mapaelẹ̌. I sie něnoke Mawu měnẹ̌nahang barang mapia bọu i Adam dingangi Hawa. Setang mapulu i sire mangimang i sie limembong mapaelẹ̌ mẹ̌parenta sul᷊ungu Mawu Yehuwa dingangu taumata tawe harusẹ̌ ahạkengu Mawu.​—Pěndariadi 3:2-5; pěmanda Catatan 27.

11. Kakiwal᷊o apa harusẹ̌ deạkeng sasimbahe?

¹¹ I Adam dingangi Hawa limawang dingangu tawe timuhụ si Yehuwa. Su pěndang i sire, i sire botonge měkoạ putusang hala soal u sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. Kerea Yehuwa něnodẹ apa nikoạ i sire ene nẹ̌sal᷊a dingangu něnodẹ kětạeng i Sie masingkạ apa kapaelange gunang taumata?

12, 13. (a) Kawe nụe Yehuwa tawe lighạ něminasa si sire apang limawang? (b) Kawe nụe Yehuwa němala Setang mẹ̌parenta dunia dingangu němala taumata mẹ̌parenta watangenge hala?

¹² Yehuwa tawe něminasa si Adam dingangi Hawa su tempo ene. Katewe i Sie němala si rẹ̌dua tatapẹ̌ biahẹ̌ dingangu piạ manga anạ i sire. Bọu ene Yehuwa něgělị tempo su manga anạ i Adam dingangi Hawa gunang měmile i sai makoạ měngangawasang i sire. Kapulung Yehuwa tadeạu dunia ini pẹ̌tanakengu taumata masukụ mang tatapẹ̌ mariadi, maning apa koatengu Setang.​—Pěndariadi 1:28; Yesaya 55:10, 11.

¹³ Setang limawang si Yehuwa su těngong lawọ malaekatẹ̌ bal᷊inẹ. (Ayub 38:7; Daniel 7:10) Hakị u ene, Yehuwa něgělị tempo su Setang gunang  měnodẹ apa niwerane ene kahěngang. I Sie lai něgělị tempo su taumata tadeạu měngatorẹ̌ batangeng i sire hala su al᷊ungu laahạ u Setang. Ini sarung makal᷊ahẹ apa hasile mapia arau dal᷊akị mạeng tawe tumol᷊e atorang u Mawu.

14. Ual᷊ingu Yehuwa něgělị tempo su Setang dingangu su taumata, apa nal᷊ahẹ bọu hal᷊ẹ̌ ene?

¹⁴ Hiwune su taunge, taumata seng něnal᷊ukạ haghing cara mẹ̌parenta, katewe kěbị ene tawe nakailang kasasusah. Ene nakal᷊ahẹ Setang kai kontiang. Taumata harusẹ̌ ahạkengụ Mawu. Apa niwerang nabi Yeremia nihino, i sie naul᷊ị, ”MAWU, iạ masingkạ u tawẹ u sarang sěngkatau e mẹ̌kawasa, měnilakehu pẹ̌bawiahe, arau měngul᷊ing dal᷊engu wiahe.”​—Yeremia 10:23.

15, 16. (a) Kawe nụe Yehuwa němala kasasusah turusẹ̌ mạdiadi sarang orasẹ̌ ini? (b) Kawe nụe Yehuwa tawe napakailang kasasusah nikoạ u Setang?

¹⁵ Kawe nụe Yehuwa němala kasasusah nariadi sarang orasẹ̌ ini? Kawe nụe i Sie němala barang dal᷊akị nariadi? Harusẹ̌ piạ lawọ tempo tadeạu mal᷊ahẹ pěměrentang Setang ene tawe makakoạ apa-apa. Taumata seng něnal᷊ukạ haghing cara mẹ̌parenta, katewe tawẹ humpạe. Maning piạ kemajuan su ilmu pengetahuan dingangu teknologi, bědang piạ sekẹ, taumata masusah, matingkaị, dingangu tawẹ adile. Biahu taumata tawe mal᷊uasẹ̌ mạeng tawe tumol᷊e laahạ u Mawu.

¹⁶ Yehuwa tawe napakailang kasasusah nikoạ u  Setang. Mạeng i Sie měkoạ kerene, ene něnodẹ i Sie nẹ̌sumbala pěměrentang Setang, kụ tantu Yehuwa madiri měkoạ kerene. Taumata lai sarung mẹ̌pikirẹ̌ i sire botonge mẹ̌parenta watangenge hala. Katewe, ene kai hal᷊ẹ̌ konti, kụ Yehuwa madiri měkoạ hal᷊ẹ̌ ene. Yehuwa tawe mẹ̌kakonti.​—Ibrani 6:18.

17, 18. Apa sarung koateng i Yehuwa gunang saụ měkoạ pakapia apa seng nirusang Setang?

¹⁷ Apa Yehuwa botonge mapakailang kěbị kasasusah seng nikoạ u Setang dingangu taumata? Botonge. Su Mawu kěbị mang mariadi. Yehuwa masingkạ kange tempone kěbị bawerang Setang kasimbaheng. Bọu ene, i Sie sarung měkoạ firdaus su dunia kere kapulu-Ne. Kěbị taumata su ”kubul᷊ẹ̌” sarung ipěbiahẹ̌. (Yohanes 5:28, 29) Taumata seng tawe masakị arau mate. Yesus saụ měkoạ pakapia apa seng nirusang Setang. Yehuwa něpakẹ si Yesus gunang ”měnggoghahẹ̌ munaran setang”. (1 Yohanes 3:8) I kitẹ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu i Sie masabarẹ̌, hakị u ene i kitẹ botonge nakasingkạ si Sie dingangu měmile i Sie makoạ Měngangawasa. (Basa 2 Petrus 3:9, 10.) Su tempong i kitẹ nakahombang kasasusah, i Sie mambeng mẹ̌tul᷊ung si kitẹ.​—Yohanes 4:23; basa 1 Korintus 10:13.

¹⁸ Yehuwa tawe měnihasa i kitẹ měmile si Sie makoạ Měngangawasa. I Sie něgělị si kitẹ hakẹ̌ gunang měmile. Mahịe i kitẹ měngěndung apa mangal᷊ene hal᷊ẹ̌ ini.

19. Apa gaghělị maarěga seng nighělị i Yehuwa si kitẹ? Kawe nụe i kitẹ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu gaghělị ene?

¹⁹ Yehuwa něgělị si kitẹ hakẹ̌ gunang měmile, ini nělahẹ taumata nẹ̌tatěntang dingangu binatang. Binatang lẹ̌ahakengu naluri, kụ tawe makaputusẹ̌ sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. Katewe, i kitẹ botonge měmile kerea měpakẹ pěbawiahi kitẹ dingangu měmutusẹ̌ apa i kitẹ mapulu makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa. I kitẹ bal᷊inẹ kere masina. I kitẹ botonge měmile makoạ taumata kere apa, mědal᷊ahapi dingangi sai, dingangu měkoạ apa su pěbawiahẹ̌. Yehuwa mapulu pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌.

20, 21. Kerea i kau měpakẹ pakapia hakẹ̌ gunang měmile?

²⁰ Yehuwa mapulu i kitẹ kuměndagẹ̌ si Sie. (Matius 22:37, 38) I Sie kere sěngkatau i amang mal᷊uasẹ̌ su tempong anạe naul᷊ị ”Iạ masayang si papạ” dingangu kaguwạu naunge kụ tawe hědo oroěng i papạe. Yehuwa něgělị hakẹ̌ si kitẹ gunang měmile tumuhụ si Sie arau tala. Setang, i Adam, dingangi Hawa němile limawang si Yehuwa. Kerea i kau měpakẹ hakẹ̌ měmile?

²¹ Pakẹ e hakẹ̌u pakapia gunang měmile měkoạ kapulung Yehuwa. Piạ lawọ taumata seng němile makal᷊uasẹ̌ naungi Yehuwa dingangu madiri tumol᷊e Setang. (Baweran Salomo 27:11) Apa sarung koatengu tadeạu botonge měbiahẹ̌ su firdaus, tampạ tawẹ apa kasasusah? Pasalẹ̌ 12 sarung mělahẹ sasimbahe.