Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

Penatua dingangu Hamba Pelayanan—Pěngěndungke bọu i Timotius

Penatua dingangu Hamba Pelayanan—Pěngěndungke bọu i Timotius

TAUNG tamai, hiwune saudara-saudara su patikụ dunia nihengkẹ nakoạ penatua dingangu hamba pelayanan. Mạeng i kau sěngkatau bọu i sire, i kau tantu mal᷊uasẹ̌ botonge mẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu mẹ̌tangkiang anạu sěmbaụ dingangu cara wuhu ini.

Maning i kau sahene gụgěnggang, ene wiasa. I Jason, sěngkatau penatua mangudạ, naul᷊ị, ”Su tempong iạ nihengkẹ nakoạ penatua, iạ nẹ̌pěndang seng tawe nakahingsang měkoạ tugasẹ̌ buhu.” Musa dingangi Yeremia lai nẹ̌pěndang tawe layak měnarimạ tugasẹ̌ buhu bọu Yehuwa. (Kel. 4:10; Yer. 1:6) Mạeng i kau nakapěndang kerene, apa koatengu tadeạu limembong mayaking dingangu turusẹ̌ měkoạ kemajuan? I kau botonge měngěndung bọu i Timotius.​—Kis. 16:1-3.

PẸ̌TĚNO SI TIMOTIUS

Umuri Timotius ěndịu 20 su taunge su tempong i sie něnětạ timol᷊e si rasul Paulus. Humotong i sie něnarimạ undangan ene, aramanung i sie nẹ̌pěndang bědang tawe makakoạ měněntiro dingangu měgělị sasasa su taumata wal᷊inẹ, ual᷊ingu i sie bědang tumanịu mangudạ. (1 Tim. 4:11, 12; 2 Tim. 1:1, 2, 7) Katewe, i sie turusẹ̌ někoạ kemajuan, kụ mapul᷊o taung bọu ene i Paulus naul᷊ị su tau Filipi, ”Iạ mělẹ̌harapẹ̌, mạeng Tuang Yesus setuju, iạ mapulu lighạ měndolohẹ̌ si Timotius sarang i kamene.” Kawe nụe i Paulus nẹ̌pěndang kerene? I sie nělahẹ, ”Si siạ tawẹ apa taumata wal᷊inẹ kụ sipate mẹ̌sul᷊ung i sie.”​—Flp. 2:19, 20.

Kawe nụe i Timotius kai tatěnoěng mapaelẹ̌ su manga penatua? Pẹ̌tiněna ěnung alasange.

1. I sie kahěngang-hěngang mapadul᷊i su taumata. I Paulus naul᷊ị su tau Filipi, i Timotius kai ”kahěngang-hěngang mapadul᷊i” si sire. (Flp. 2:20) I Timotius mapulu anạu sěmbaụ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, kụ i sie lai sadia měgělị tempo dingangu katatoghase gunang mẹ̌tul᷊ung si sire.

I William, seng nakoạ penatua nal᷊iu bọu 20 su taunge. I sie sěntiniạ měbẹ̌bera su penatua buhudeng nihengkẹ, ”Pakakěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ. Pẹ̌tiněna kebutuhan i sire bal᷊inẹ kětạeng soal u administrasi.” Abe makoạ kere sopirẹ̌ u bus, kětạeng mẹ̌pandung soal u mahumpạ su těrminalẹ̌, su tempo nẹ̌tatahino, kụ tawe mẹ̌padul᷊ị soal u penumpang sumake su bus.

2. Si sie, hal᷊ẹ̌ i Yehuwa nakoạ kahumotongange. I Paulus naul᷊ị i Timotius sěbạe nẹ̌tatěntang dingangu taumata apang ”mětẹ̌tiněna kapulung i sire hala, bal᷊inẹbe kapulung Yesus Kristus”. (Flp. 2:21) I Paulus nakasilo saudara-saudara su tempo ene tumanịu fokus su pěbawiahi sire hala. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ urusang i sire lai nakoạ kahumotongange sul᷊ungu hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. Katewe i Timotius bal᷊inẹ kerene! Su apang piạ kesempatan měkoạ limembong mal᷊awọ gunang Yehuwa, i sie piạ pěndang kere Yesaya, su tempong Yesaya naul᷊ị, ”Ini iạ! Dolohe iạ!”​—Yes. 6:8.

Kerea tadeạu i kau seimbang měngurusẹ̌ kebutuhan watangengu dingangu kebutuhan sidang? Humotong, tol᷊ẹe sasasang Paulus, ”Parikěsa sude limembong penting.” (Flp. 1:10) Pělọ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa su tampạ humotong. Karuane, abe pěkoạ kegiatan makasue lawọ tempo dingangu katatoghasu. I Paulus naul᷊ị si Timotius, ”Tal᷊angke bọu kapulu tempong mangudạ, katewe sahusụe apang nihino, pangangimang, kakěndagẹ̌, pẹ̌darame.”​—2 Tim. 2:22.

3. I sie něhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ gunang hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. I Paulus nẹ̌běke soal i Timotius, ”Kere sěngkatau anạ dingangi amange, i sie nakoạ kere ělang dingangku, kụ mělẹ̌hal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ gunang habarẹ̌ mapia.” (Flp. 2:22) I Timotius bal᷊inẹbe taumata malaseng. I sie něhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ dingangi Paulus, kụ ene nakakoạ pẹ̌dal᷊ahapị i rẹ̌dua natoghasẹ̌.

Orasẹ̌ ini, piạ lawọ hal᷊ẹ̌ su organisasing Yehuwa. Hal᷊ẹ̌ ini makal᷊uasẹ̌ dingangu makatul᷊ung si kau mědal᷊ahapị mapia dingangu anạu sěmbaụ. Hakị u ene, parikěsa watangengu apa i kau tatapẹ̌ ”masibukẹ̌ měkoạ lawọ hal᷊ẹ̌ gunang Tuang”.​—1 Kor. 15:58.

4. I sie někoạ apa seng niěndungange. I Paulus němohẹ si Timotius, ”I kau seng kahěngang-hěngang timol᷊e těntiroku, dal᷊engu wiahẹ̌ku, timonaku, pangangimangku, kakěndagẹ̌ku, dingangu kakakědangku.” (2 Tim. 3:10) I Timotius měkẹ̌koạ apa seng niěndungange, hakị u ene i sie nakatarimạ limembong lawọ tanggung jawab.​—1 Kor. 4:17.

I kau lai botonge mẹ̌těno su penatua apang berpengalaman. I Tom, seng taunge nakoạ penatua, nakatahěndung piạ sěngkatau penatua berpengalaman mapadul᷊i dingangu něgělị pelatihan mapaelẹ̌ si sie. I Tom naul᷊ị, ”Iạ biasane mědẹ̌dorong sasasa bọu i sie, kụ měkẹ̌koạ ene. Ini nakakoạ si siạ limembong mayaking měkoạ tugasẹ̌kụ.”

5. I sie lai mělẹ̌latih watangenge. I Paulus něgělị sasasa si Timotius, ”Latih e watangengu kụ timonane mẹ̌tahamawu su Mawu.” (1 Tim. 4:7) Maning sěngkatau atlet piạ pelatine, i sie tatapẹ̌ harusẹ̌ melatih watangenge. I Paulus němahansang si Timotius, ”Turusẹ̌ latih watangengu su hal᷊ẹ̌ mẹ̌basa su těngong lawọ, měgělị sasasa, měněntiro. . . . Pẹ̌tiněna pakapia kěbị hal᷊ẹ̌ ini, koạe dingangu kaguwạu naung, tadeạu kěbị taumata makasilo mal᷊ahẹ kemajuan seng nikoạu.”​—1 Tim. 4:13-15.

Koạ watangengu limembong terampil. Pakarading měngěndung Alkitapẹ̌, kụ tol᷊e laahạ kawuhuange bọu organisasi. Abe tumanịu mangimang su watangeng. Nẹ̌sal᷊a mạeng mẹ̌tiněna i kau seng piạ lawọ pengalaman, kụ seng tawahal᷊uasu měkoạ riset kal᷊imona su tempong tumatěngo haghing situasi. Kere i Timotius, ”turusẹ̌e parikěsa watangengu dingangu těntironu”.​—1 Tim. 4:16.

6. I sie mạngumbala su rohkẹ̌ i Yehuwa. Su tempong nẹ̌bisara soal u pelayanan i Timotius, i Paulus něgělị ingate si sie, ”Dingangu rohkẹ̌ masusi kụ ene su watangeng i kitẹ, diagạe arětạ seng nipakitěngal᷊ẹ̌ si kitẹ.” (2 Tim. 1:14) I Timotius harusẹ̌ měngumbala rohkẹ̌ masusi bọu Mawu.

I Donald, seng taunge nakoạ penatua, naul᷊ị, ”Manga esẹ apang nihengkẹ nakoạ penatua dingangu hamba pelayanan harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i sire dingangu Mawu. I saing měkoạ ene sarung ’kakạrěngụe kakạtoghase’. Mạeng i sire mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi bọu Mawu dingangu měnodẹ buane, i sire sarung makoạ al᷊amatẹ̌ gunang anạu sěmbaụ i sire.”​—Mz. 84:7; 1 Ptr. 4:11.

PĚNGARĚGA TUGASẸ̌ SENG NIGHĚLỊ SI KAU

Sěbạe makatoghasẹ̌ nakasilo hamba pelayanan dingangu penatua wuhu, kere i kau, turusẹ̌ měkẹ̌koạ kemajuan su pelayanan si Yehuwa. I Jason, seng nisěbạ humotong, naul᷊ị, ”Su kanandụu iạ nakoạ penatua, iạ nakaěndung lawọ hal᷊ẹ̌ kụ iạ limembong mayaking někoạ tugasẹ̌ku. Orasẹ̌ ini iạ mal᷊uasẹ̌ někoạ tugasẹ̌ku, kụ si siạ, tugasẹ̌ ene kai hak istimewa maarěga!”

Apa i kau mapulu turusẹ̌ měkoạ kemajuan? Mạeng tumol᷊e si Timotius, i kau sarung makoạ al᷊amatẹ̌ gunang anạu sěmbaụu.