1. (a) Apa hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung nikoạ i Yefta dingangi Hana? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kakiwal᷊o apa ěndungang i kitẹ?

YEFTA kai těmbonang mawahani dingangu tahapẹ̌sekẹ matoghasẹ̌. Hana kai wawine masanạ naunge kụ mapia měngurusẹ̌ kawinge dingangu wal᷊ene. I rẹ̌dua ělangi Yehuwa. Katewe piạ lai hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung nikoạ i rẹ̌dua. Yefta dingangi Hana někoạ diandi si Yehuwa. Apa nikoạ i rẹ̌dua nakoạ tatěnoěng su esẹ dingangu wawine orasẹ̌ ini apang měkoạ diandi si Yehuwa. Ndaịe i kitẹ mědeạ sasimbahẹ̌ bọu tatělu kakiwal᷊o ini: Apa ikrar ene? Kawe nụe penting měkoạ apa seng niriandinu su Mawu? Apa kaěndungang i kitẹ bọu i Yefta dingangi Hana?

2, 3. (a) Apa ikrar ene? (b) Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌diandi su Mawu?

² Su Alkitapẹ̌, ikrar ene kai diandi serius su těngong Mawu. Contone, piạ u nẹ̌diandi si Yehuwa gunang měgělị arau měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌, měmile tumol᷊e sěmbaụ dinas,  arau mẹ̌těngkarau bọu sěmbaụ hal᷊ẹ̌. Diandi ene kai pileng batangeng kụ tawe wotonge piạ u měnihasa. Katewe mạeng sěngkatau měmile měkoạ diandi, Yehuwa měmanda hal᷊ẹ̌ ene serius kụ harusẹ̌ adateng dingangu koateng. Su Alkitapẹ̌, mẹ̌diandi ene mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌salu. Su tempong sěngkatau nẹ̌salu i sie kahěngang-hěngang nẹ̌diandi měkoạ arau tawe měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌. (Pěnd. 14:22, 23; Ibr. 6:16, 17) Tumuhụ Alkitapẹ̌, pěndang i kitẹ harusẹ̌ kerea soal u diandi su Mawu?

³ Su Hukung Musa niul᷊ị, mạeng sěngkatau mẹ̌diandi si Yehuwa, ”i sie harusẹ̌ mẹ̌koạ apang niriandine ene, ringangu tawe wotonge mẹ̌sunial᷊ẹ̌”. (Pẹ̌t. 30:2) Salomo lai němohẹ, ”Kụ kereu i kau mẹ̌kědo su Mawu Ruata, pakasěhụ bue sěngapam botonge. I Sie tawe mapulu su taumata kụ mětẹ̌těngkal᷊ongong. Ual᷊ingu ene pakasěhụ bue su kědonu.” (Měn. 5:3) Yesus lai něněntiro, měkoạ diandi su Mawu ene serius. I sie nẹ̌bera, ”I kamene masingkạu su manga i upung i kitẹ piạ těntiro kere ini: kumbahang mělanda kire. Apang seng niriandinu kụ pinẹ̌salu su těngong Duata e hinong kẹ̌koạ u.”​—Mat. 5:33.

4. (a) Kawe nụe penting měkoạ apa seng niriandinu su Mawu? (b) Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ bọu i Yefta dingangi Hana?

⁴ Maning diandi apa koateng i kitẹ si Yehuwa, ene harusẹ̌ pandaěng serius. Ene botonge makakoạ pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa makoạ mapia arau marusa. Daud němohẹ, ”I sai tangu wotonge makasaka sarang Bukidu MAWU, dingangu sumuẹ̌ sarang Bal᷊e-Ne? Taumata kụ . . . tawe mẹ̌sasalu konti.” (Mzm. 24:3, 4) Diandi apa nikoạ i Yefta dingangi Hana? Apa gampang měkoạ apa seng nirianding i rẹ̌dua?

5. Apa dianding Yefta? Bọu ene apa nariadi?

⁵ Yefta nẹ̌diandi si Yehuwa su tempong i sie mẹ̌sekẹ dingangu tau Amon, sědụ u tau Israel. (Měl. 10:7-9) I sie naul᷊ị, ”Kereu MAWU e mapakawalang iạ měmatạ tau Amon, dingangu iạ e mẹ̌sul᷊e wue ringangu masal᷊amatẹ̌, tangu walạewe měnsang i sai kụ kahumotongange suměbang bọu wal᷊eku waugu maněnsomahẹ̌ si siạ, sarung takụ isěmba kere sasěmba tẹ̌tongkateng baugu MAWU.” Mawu simimbahẹ̌ daroang i Yefta kụ i sie nakauntung. Su tempong i Yefta napul᷊ẹ, anạe wawine siměbang naněnsomahẹ̌. I sie sarung ’isěmba baugu MAWU’. (Měl. 11:30-34) Apa mangal᷊ene bawera ene?

6. (a) Apa gampang si Yefta dingangu anạe měkoạ apa seng niriandi si Yehuwa? (b) I kitẹ makaěndung apa soal u diandi bọu Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 23:21, 23 dingangu Mazmurẹ̌ 15:4?

⁶ Gunang měkoạ dianding papạe, anạ  i Yefta harusẹ̌ mětanạ su tabernakel gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa su kanandụu pěbawiahe. Apa i Yefta tawe nẹ̌tiněna kal᷊imona su tempong někoạ diandi ene? Tala. Ěndịu i Yefta seng masingkạ anạe maněnsomahẹ̌ si sie. Maning kerene, měkoạ apa seng niriandi si Yehuwa ene tawe gampang si rẹ̌dua. Su tempong i Yefta nakasilo anạe siměbang bọu wal᷊e, sěbạewe nasusah naunge. Bọu ene, anạe dimal᷊eng ’simangị u pẹ̌bawiahe’. Kawe nụe? Yefta tawẹ apa anạe esẹ, kụ anạe wawine tawe wotonge mẹ̌kawing dingangu makaěbạ anạ. Ene mangal᷊ene tawẹ u makaturusẹ̌ silsilah keluargang i Yefta. Katewe i Yefta dingangu anạe masingkạ piạ limembong penting sul᷊ungu pěndang i rẹ̌dua. Yefta naul᷊ị, ”Iạ kai seng nẹ̌salu su MAWU dingangu iạ kai seng tawe makawol᷊eng kapia.” Bọu ene anạe naul᷊ị, ”Apang seng nikědong i amang karimạko koateng i amang.” (Měl. 11:35-39) Yefta dingangu anạe kai taumata masatia, i rẹ̌dua tatapẹ̌ někoạ apa seng niriandi maning ene tawe gampang.​—Basa Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 23:21, 23; Mazmurẹ̌ 15:4.

7. (a) Apa dianding Hana, kụ kawe nụe i sie někoạ diandi ene? Bọu ene apa nariadi? (b) Apa nariadi si Samuel ual᷊ingu dianding i mamạe? (Pěmanda catatan kaki.)

⁷ Hana lai nẹ̌diandi si Yehuwa su tempong naunge nasusah. I sie lẹ̌heghesang ual᷊ingu tawẹ apa anạ. (1 Sam. 1:4-7, 10, 16) I sie nẹ̌běke kěbị pěndange si Yehuwa, kụ nẹ̌diandi, ”MAWU Kasěllahenge, kakěllai wue ěllang’U ini! Kakěllạ e sigěsạ u ěllang’U. Tahěndunge wue ěllang dingangu abe kiwul᷊ei. Kereu i Kau měngonggọ u anạ esẹ sěngkatau su ěllang’U, iạ mẹ̌diandi sarung měngonggọ i sie si Kau kanandung pẹ̌bawiahe. Ěllang’U mẹ̌diandi lai utạ u anạ tawe pakipotọ.” * (Pěmanda catatan kaki.) (1 Sam. 1:11) Yehuwa dimaringihẹ̌ daroang i Hana, sěntaung bọu ene i sie nakaěbạ anạ kụ niareng Samuel. Hana měngkatewe mal᷊uasẹ̌! Katewe i sie tawe niwul᷊eng diandine su Mawu. Su tempong anạe nalahirẹ̌, i sie naul᷊ị, ”Seng takụ nirorongang bọu anung MAWU.”​—1 Sam. 1:20.

8. (a) Apa gampang si Hana měkoạ apa seng niriandine? (b) Kerea Mazmurẹ̌ 61 nělahẹ tatěnoěng mapaelẹ̌ bọu i Hana si kitẹ?

⁸ Su tempong umuri Samuel ěndịu tělu taung, Hana někoạ apa seng niriandine si Yehuwa. I Samuel niěntudẹ̌ sarang tabernakel kụ nisarakang si Eli Imang Mawantugẹ̌ su Silo. I Hana naul᷊ị, ”Seng ini e rariọ takụ nirorongang su MAWU. Kakal᷊iomanengku seng niraringihang, kụ ual᷊ingu ene anạ  ini takụ i sarakang mědeạu makoạ tataghuaneng u MAWU kanandung pẹ̌bawiahe.” (1 Sam. 1:24-28) Něnětạ bọu ene, i Samuel nětanạ su tabernakel. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’I Samuel mang kakạsariane, kụ i sie turusẹ̌ měkẹ̌koạ kapulung Ruata.’ (1 Sam. 2:21) Tawe gampang si Hana měkoạ ene. Marěngụ i sie saụ mẹ̌sombang dingangu anạe. I sie tawe makasilo anạe kakạguwạe. Hana tantu mapulu měnaruru, měnalang, arau měngurusẹ̌ anạe. Katewe, su pěndang i Hana diandine ene kai serius. I sie sadia měgělị kapaelange gunang měkoạ apa seng niriandine su Mawu.​—1 Sam. 2:1, 2; basa Mazmurẹ̌ 61:2, 6, 9.

9. Kakiwal᷊o apa ěndungang i kitẹ?

⁹ I kitẹ seng něngěndung měkoạ diandi si Yehuwa ene kai hal᷊ẹ̌ penting. Mahịe i kitẹ sumimbahẹ̌ darua kakiwal᷊o ini: Diandi apa botonge koateng i kitẹ? Kerea i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měkoạ apa seng niriandi?

10. Diandi penting apa koateng u tau Sahani? Apa mangal᷊ene diandi ene?

¹⁰ Diandi penting koatengu tau Sahani  ene kai diandi měgělị pěbawiahe si Yehuwa. Su daroane i sie nẹ̌diandi maning apa mariadi, i sie měpakẹ pěbawiahe gunang měkoạ kapulung Yehuwa sarang karěngụe. Yesus naul᷊ị, i kitẹ harusẹ̌ ”mẹ̌timbul᷊eng” kapulung batangeng, mangal᷊ene měkoạ kapulung Yehuwa kai kahumotongange su pěbawiahẹ̌. (Mat. 16:24) Něnětạ tempo ene, ”i kitẹ tataghuanengu Mawu”. (Rm. 14:8) Diandi ini kai penting, kụ kere pemazmur, i kitẹ maul᷊ị, ”Kai apa takụ i kaonggọ su MAWU i pěmal᷊isẹ̌ kapia-Ne si siạ ngae? Iạ e sarung mapakasěhụ u kědoku si Sie, su těngong kal᷊awọu umat’E.”​—Mzm. 116:12, 14.

11. Su tempong i kau nisahani ene něnodẹ apa su taumata wal᷊inẹ?

¹¹ Apa i kau seng nẹ̌diandi měgělị pěbawiahu si Yehuwa kụ seng něnodẹ ene su pẹ̌sasahani? Mạeng iya, ene mapaelẹ̌! Apa i kau nakatahěndung su nasẹ̌ pẹ̌sasahani i kau nikiwal᷊oěng, apa i kau seng něgělị pěbawiahu si Yehuwa kụ nakaěna ”su tempong nẹ̌diandi dingangu nisahani, [i kau] nisěbạ Sahiding Yehuwa”? Su tempong simimbahẹ̌ iya, kěbị apang simongo nakasingkạ i kau seng nẹ̌diandi kụ botonge sahaniang makoạ ělang u Mawu Yehuwa. Tantu Yehuwa mal᷊uasẹ̌ su putusang nikoạu!

12. (a) Kakiwal᷊o apa harusẹ̌ tiněnang i kitẹ? (b) Tumuhụ si Petrus i kitẹ harusẹ̌ měnoghasẹ̌ apa?

¹² Su tempong nisahani, i kau nẹ̌diandi si Yehuwa měbiahẹ̌ gunang i Sie kụ měkoạ kěbị parenta-Ne. Katewe pẹ̌sasahani ene buhudeng tětạe. Bọu ene, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měmarikěsa batangeng. I kitẹ botonge mẹ̌tiněna kakiwal᷊o kere: ’Apa pẹ̌dal᷊ahapịku dingangi Yehuwa kakạtoghase dongkeng nisahani? Apa iạ bědang měkẹ̌koạ kapulung Yehuwa dingangu kaguwạu naungku? (Kol. 3:23) Apa iạ hanesẹ̌ mẹ̌doa? Apa iạ měbẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo? Apa iạ marading duměnta měngibadah? Apa iạ marading měnginjilẹ̌? Arau apa iạ seng malasẹ̌ měkoạ kěbị hal᷊ẹ̌ ene?’ Rasul Petrus naul᷊ị, piạ bahaya makakoạ si kitẹ seng tawe měkoạ kapulung Mawu Yehuwa. I kitẹ botonge mẹ̌tihọ, mạeng mẹ̌tawakal᷊i měnoghasẹ̌ pangangimang, kasingkạ, kasasatia su tempong sigěsạ, dingangu turusẹ̌ tumuhụ kapulung Mawu.​—Basa 2 Petrus 1:5-8.

13. Apa harusẹ̌ tahěndungangu taumata seng nẹ̌diandi dingangu nisahani?

¹³ Mạeng seng nẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa, ene harusẹ̌ koạ. Mạeng mẹ̌pěndang tawe makakoạ kapulung Yehuwa arau měbiahẹ̌ kere tau Sahani, tawe wotonge mẹ̌běra i sie bědang tawe nẹ̌diandi su Mawu kụ pẹ̌sasahanine tawe sah. * (Pěmanda catatan kaki.) Mạeng bọu nisahani kụ někoạ dosa serius i sie bertanggung jawab si Yehuwa dingangu sidang. (Rm. 14:12) Yesus naul᷊ị, piạ taumata sarung ’tawe kuměndagẹ̌ kere nạung su tětạe’. I kitẹ madiri makoạ taumata kerene. I kitẹ mapulu Yesus maul᷊ị si kitẹ, ’Iạ e masingkạ u kamene kụkěndagu kasanggidangu, masatia, měmẹ̌munara, makakědang su  sigěsạ. Iạ masingkạ i kamene orasẹ̌ ini němunara limembong kasaghede wọu kangerẹ.’ (Pěl. 2:4, 19) I kitẹ mapulu makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa, carane měkoạ apa seng niriandi.

14. Apa diandi penting karuane botonge koateng, kụ kawe nụe?

¹⁴ Diandi penting karuane botonge koateng ene kai dianding pẹ̌kakawing. Pẹ̌kakawing ene masusi. Dianding pẹ̌kakawing ene penting si Yehuwa. Su tempong esẹ dingangu wawine nẹ̌diandi, sěběnarẹ̌e i rẹ̌dua nẹ̌diandi su těngong Yehuwa dingangu taumata. I sire mẹ̌diandi gunang měkakěndagẹ̌ dingangu maadatẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ karěngụewe i rẹ̌dua měbẹ̌biahẹ̌ sěngkasio su dunia kere atorang u Mawu gunang pẹ̌kakawing. Su pẹ̌kakawing wal᷊inẹ, pẹ̌dariandi ěndịu sahene nẹ̌tatěntang lohone, katewe i rẹ̌dua tatapẹ̌ nẹ̌diandi su Mawu. Su tempong bọu nẹ̌diandi i rẹ̌dua nakoạ sěngkawingang. Mawu mapulu pẹ̌kakawing i rẹ̌dua sarang karěngụe. (Pěnd. 2:24; 1 Kor. 7:39) Yesus naul᷊ị, ”Apang nikauh’u Ruata, tawe wotonge ipẹ̌tal᷊eing taumata.” I sire apang mapulu mẹ̌kawing tawe wotonge mẹ̌tiněna mạeng piạ sungkal᷊e su pẹ̌kakawing, i sire botonge mẹ̌tal᷊ei.​—Mrk. 10:9.

15. Kawe nụe pěndang u tau Sahani nẹ̌tatěntang dingangu taumata wal᷊inẹ?

¹⁵ Ual᷊ingu tawẹ apa taumata nasukụ, tawẹ apa pẹ̌kakawing nasukụ. Hakị u ene Alkitapẹ̌ naul᷊ị, apang nẹ̌kawing kai ”mẹ̌sombangu haghing sigěsạ”. (1 Kor. 7:28) Orasẹ̌ ini, lawọ taumata mẹ̌pěndang pẹ̌kakawing tawe penting. Su pěndang i sire mạeng pẹ̌kakawing tawe nakal᷊uasẹ̌, i sire botonge mẹ̌tal᷊ei. Katewe tau Sahani tawe mẹ̌tiněna kerene. I sire masingkạ i sire nẹ̌diandi su Mawu. Mạeng i sire tawe satia su diandi, ene mẹ̌sul᷊ungu i sire nẹ̌konti su Mawu, kụ Mawu mawěnsing su taumata kontiang. (Imng. 19:12; Baw. 6:16-19) Tau Sahani apang seng nẹ̌kawing harusẹ̌ mẹ̌tahěndung bawerang i Paulus, ”Kereu i kau seng nẹ̌kawing ute abe kawe mẹ̌těngkapěllo bọu kawing ene.” (1 Kor. 7:27) I Paulus nẹ̌běra kerene ual᷊ingu masingkạ, Yehuwa mawěnsing mạeng taumata tawe satia kụ měněntang kawinge.​—Mal. 2:13-16.

16. Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌cere dingangu mẹ̌tal᷊ei?

¹⁶ Yesus něněntiro, tumuhụ Alkitapẹ̌ taumata botonge mẹ̌cere mạeng kawinge nawuang. Mạeng ene nariadi, kawing tawe nẹ̌sal᷊a botonge tawe měgělị ampung arau mẹ̌cere. (Mat. 19:9; Ibr. 13:4) Kerea mạeng piạ u mẹ̌tal᷊ei bọu kawinge? Alkitapẹ̌ němohẹ soal u ene. (Basa 1 Korintus 7:10, 11.) Alkitapẹ̌ tawe nělahẹ apa alasange sěngkawingang botonge mẹ̌tal᷊ei. Katewe, ěndịu piạ barang nakakoạ sěngkatau Sahani mẹ̌tiněna i sie harusẹ̌ měněntangu kawinge. Contone, mạeng kawinge matingkaị arau murtad kụ i sie tatapẹ̌ mẹ̌tanạ dingange, ene makawahaya pěbawiahe arau pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa. * (Pěmanda catatan kaki.)

17. Apa wotonge koateng u tau Sahani tadeạu pẹ̌kakawing i sire matoghasẹ̌?

 ¹⁷ Mạeng sěngkawingang mẹ̌dorong těgu su penatua tadeạu pẹ̌kakawing i sire mal᷊uasẹ̌, penatua botonge mẹ̌kiwal᷊o apa i sire seng bọu nẹ̌biala video Apa Itu Cinta Sejati? dingangu něngěndung brosur Sěntahanakengu Botonge Mal᷊unsemahẹ̌. Darua bahan ini lohone prinsip Alkitapẹ̌ kụ botonge makatoghasẹ̌ pẹ̌kakawing. Sěngkawingang naul᷊ị, ”Dongkeng i kami něngěndung brosur ini, pẹ̌kakawing i kami limembong mararame.” Sěngkatau saudari seng 22 su taunge nẹ̌kawing, nẹ̌tiněna pẹ̌kakawinge seng marusa. Bọu ene, i sie nẹ̌biala video ene. I sie naul᷊ị, ”I kami seng marěngụ bọu nisahani, katewe sipatẹ̌ i kami nẹ̌tatěntang. Hakị u ene video ini sěbạe nẹ̌tatahino si kami! Pẹ̌kakawing i kami sauneng kakạtoghase.” Nal᷊ahẹ mạeng sěngkawingang tumol᷊e prinsip u Alkitapẹ̌, pẹ̌kakawing i rẹ̌dua sarung limembong mal᷊uasẹ̌ dingangu kakạtoghase.

18, 19. (a) Apa nikoạ u matatimadẹ̌ Sahani orasẹ̌ ini? (b) Diandi apa nikoạ u pelayan sepenuh-waktu khusus, kụ kerea i sire měkoạ apa seng niriandi ene?

¹⁸ Su bageang humotong bọu pěngangěndungang ini, i kitẹ seng něngěndung dianding i Yefta dingangi Hana. Ual᷊ingu dianding i sire, anạ i Yefta dingangu anạ i Hana něpakẹ pěbawiahi rẹ̌dua gunang měkoạ kapulung Yehuwa. Orasẹ̌ ini lai, lawọ matatimadẹ̌ Sahani, měmẹ̌mahansang manga anạ i sire měmile dinas sepenuh-waktu gunang měkoạ kapulung Yehuwa. I kitẹ lai botonge měmahansang mangangudạ apang seng su dinas sepenuh-waktu tadeạu tatapẹ̌ su dinas ene.​—Měl. 11:40; Mzm. 110:3.

¹⁹ Orasẹ̌ ini, piạ 67.000 anggota Ordo Pelayan Sepenuh-Waktu Khusus Sahiding Yehuwa su Patikụ Dunia. Piạ u mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su Betel, su konstruksi, arau su pekerjaan keliling. Sěnggạ lai nakoạ instruktur lapangan, perintis istimewa, utusan injil, hamba Balai Kebaktian, arau hamba fasilitas sekolah Alkitab. I sire kěbị nẹ̌diandi arau někoạ ”Ikrar Ketaatan dan Kesahajaan”. Su ral᷊unge i sire nẹ̌diandi měkoạ kěbị hal᷊ẹ̌ nighělị u organisasi, měbiahẹ̌ sederhana, dingangu tawe mědeạ doitẹ̌ mạeng organisasi tawe něgělị izin. Hal᷊ẹ̌ i sire ini maarěga. I sire naunge masanạ kụ mětẹ̌tawakal᷊i měkoạ apa seng nirianding i sire karěngụewe i sire su dinas sepenuh-waktu khusus.

20. Kerea pěndang i kitẹ soal u diandi su Mawu, kụ kawe nụe?

²⁰ Su pěngangěndungang ini, i kitẹ seng něngěndung tatělu diandi botonge koateng su těngong Mawu. Ěndịu i kau seng bọu někoạ diandi ene. I kitẹ masingkạ diandi ene kai penting, hakị u ene i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měkoạ apa seng niriandi. (Baw. 20:25) Mạeng i kitẹ tawe měkoạ apa seng niriandi, tětal᷊e makasigěsạ si kitẹ. (Měn. 5:5) Hakị u ene mahịe i kitẹ mẹ̌těno si pemazmur naul᷊ị si Yehuwa, ”Tangu iạ e sarung tiniạ mẹ̌kantarị u raralo si Kau, kạitụe diandiku wọu ěllo sarang ěllo.”​—Mzm. 61:9.