1-3. (a) Pěbawiahu mangangudạ botonge isul᷊ung dingangu apa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kerea mangangudạ Sahani botonge měkoạ putusang nihino?

PĚLỌE i kau někoạ rencana makoạ sarang sěmbaụ acara su tampạ marau. Gunang makoạ sarang ene, i kau harusẹ̌ sumake oto gěguwạ. Su těrminalẹ̌, humotong i kau nẹ̌bingọ ual᷊ingu piạ lawọ taumata dingangu lawọ oto. Katewe untunge i kau masingkạ sarung makoạ saranga kụ sumakẹ oto sude. I kau madiri měngkate kạsakene oto, ual᷊ingu ene makawawa si kau sarang tampạ nẹ̌sal᷊a.

² Pěbawiahẹ̌ ene mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌daral᷊eng, kụ i kamene mangangudạ mẹ̌sul᷊ungu taumata su těrminalẹ̌. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ piạ lawọ harusẹ̌ pileng su ral᷊ungu pěbawiahẹ̌, kụ ene makapẹ̌bingọ si kau. Katewe, mạeng i kau masingkạ makoạ saranga, i kau limembong gampang měkoạ putusang nihino. Kakiwal᷊one, i kau makoạ saranga?

³ Pěngangěndungang ini sarung sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ene dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau měpakẹ pěbawiahu gunang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa. Ini mangal᷊ene i kau harusẹ̌  tumol᷊e sasasang Yehuwa su tempong měkoạ putusang su pěbawiahẹ̌, kere soal u sikol᷊ah dingangu hal᷊ẹ̌ pilengu, arau apa i kau sarung mẹ̌kawing dingangu mědeạ anạ. Ene lai mangal᷊ene i kau harusẹ̌ měkoạ cita-cita rohaninu, kụ makakoạ si kau limembong marani dingangi Yehuwa. Mạeng i kau turusẹ̌ mẹ̌tiněna měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa, i Sie mang měngal᷊amatẹ̌ dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau tadeạu berhasil.​—Basa Baweran Salomo 16:3.

4. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

⁴ Kawe nụe piạ cita-cita rohani ene mapaelẹ̌? I kitẹ sarung měngěndung tatělu alasange. Alasang humotong dingangu karuane makatul᷊ung si kau makasilo mạeng mẹ̌tawakal᷊i měkoạ cita-cita rohani, i kau sauneng mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Alasang katělune sarung měnodẹ kawe nụe mapaelẹ̌ mạeng piạ cita-cita rohani dongkeng mangudạ.

5. Apa alasang kahumotongange i kitẹ harusẹ̌ piạ cita-cita rohani?

⁵ Alasang kahumotongange piạ cita-cita rohani ute gunang měnodẹ tatarimakasẹ i kitẹ si Yehuwa, ual᷊ingu kakěndag’E dingangu apa seng nikoạ’E gunang i kitẹ. Sěngkatau měmamohẹ Mazmurẹ̌ naul᷊ị, ’Těngadẹ̌ bue, mapiawe makitarimakasẹ si Kau, [Yehuwa] . . . U kakanoạ’U e makal᷊uasẹ̌ naungku, iạ e mẹ̌kẹ̌kantarị lụliagu karạdiahang’U.’ (Mzm. 92:2, 5) Mangangudạ, pẹ̌tiněna apa seng nighělị i Yehuwa si kau: pěbawiahẹ̌, pangangimang, Alkitapẹ̌, sidang, dingangu pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus. Mạeng piạ cita-cita rohani, ene něnodẹ i kau makitarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu kěbị gaghělị ene, dingangu ual᷊ingu seng nẹ̌tul᷊ung si kau nẹ̌těngkarani si Sie.

6. (a) Apa pengaruh piạ cita-cita rohani su pẹ̌dal᷊ahapịu dingangu Yehuwa? (b) Apa cita-cita botonge koatengu dongkeng mangudạ?

⁶ Apa alasang karuane? Mạeng mẹ̌tawakal᷊ị měkoạ cita-cita rohani, i kau někoa hal᷊ẹ̌ mapia gunang Yehuwa. Pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa lai sarung kakạtoghase. Rasul Paulus nẹ̌diandi, ”Mawu Ruata e wal᷊inewe Ruata tạ kaadile. I Sie tawe miwawul᷊eng munara kẹ̌koateng i kamene waug’i Sie, ringangu kakěndag’i kamene kụ seng nitatodẹ i kamene.” (Ibr. 6:10) Maning bědang kadodọ, i kau botonge piạ cita-cita rohani. Contone, su tempong umure 10 taung, i Christine němutusẹ̌ gunang turusẹ̌ mẹ̌basa běkeng pěbawiahu anạu sěmbaụ. I Toby, umure 12 su taunge. I sie piạ cita-cita mẹ̌basa Alkitapẹ̌ pakasue těntal᷊ang bědang tawe sahaniang. I Maxim umure 11 su taunge kụ tuarine, i Noemi umure 10 taung su tempong nisahani. I rẹ̌dua piạ cita-cita rohani měhal᷊ẹ̌ su Betel. Tadeạu turusẹ̌ mẹ̌tiněna cita-cita ene, i rẹ̌dua něnděkạ formulir Betel su darěndung bal᷊eng sire. I kau lai botonge kere i sire. Pẹ̌tiněnạe cita-cita sarung koatengu, kụ pẹ̌tawakal᷊ịe měkoạ ene dongkeng orasẹ̌ ini.​—Basa Filipi 1:10, 11.

7, 8. (a) Kawe nụe limembong gampang měkoạ putusang mạeng piạ cita-cita? (b) Kawe nụe sěngkatau anạ mangudạ němile tawe nẹ̌kuliah?

⁷ Apa alasang katělune? Mạeng i kau masingkạ cita-citanu, i kau limembong gampang měkoạ putusang. Ual᷊ingu bědang mangudạ, piạ lawọ putusang  harusẹ̌ koatengu, contone soal u sikol᷊ah dingangu hal᷊ẹ̌. I kau mẹ̌sul᷊ungu dụdarisị su perempatan. Mạeng i kau masingkạ sarung makoạ sarang apa, i kau gampang měmile ral᷊eng sude sarung dal᷊engangu. Kerene lai, mạeng i kau masingkạ apa cita-citanu, i kau limembong gampang měkoạ putusang nihino. Baweran Salomo 21:5 naul᷊ị, ”Karakin [arau, rencana] taumata kụ marading e makạbawa al᷊amatẹ̌ mẹ̌dẹ̌dal᷊embo.” Hakị u ene, mạeng někoạ rencana dingangu piạ cita-cita dongkeng orasẹ̌ ini, i kau sarung berhasil maning bědang mangudạ. Ene nikoạ i Damaris su tempong i sie mangudạ.

⁸ Su tempong nalulusẹ̌ bọu sikol᷊ah, nilai i Damaris mapaelẹ̌. I sie botonge měnarimạ beasiswa gunang mẹ̌kuliah su bageang hukum. Katewe, i sie němile něhal᷊ẹ̌ pira ěllo sěngkamisa su bank. Kawe nụe? Ual᷊ingu dongkeng kadodọ, i sie němutusẹ̌ gunang makoạ perintis. I sie naul᷊ị, ”Tadeạu makoạ perintis, iạ harusẹ̌ měhal᷊ẹ̌ pira ěllo su ral᷊ungu sěngkamisa. Mạeng mẹ̌kuliah kụ makaěbạ gelar hukum, tantu iạ botonge makaěbạ lawọ doitẹ̌. Katewe, ene makasigěsạ si siạ mědeạ hal᷊ẹ̌ pira ěllo su ral᷊ungu sěngkamisa.” Orasẹ̌ ini, i Damaris seng 20 su taunge nakoạ perintis. Apa i sie nẹ̌sasěsilẹ̌? Tala. Su bank, tampạ i sie mělẹ̌hal᷊ẹ̌, i sie hanesẹ̌ mẹ̌sombangu lawọ pengacara. I sie naul᷊ị, manga i sie nẹ̌kuliah hukum, i sie sarung makoạ kere i sire. Kal᷊awokange bọu i sire pěbawiahe tawe mal᷊uasẹ̌. Katewe, i Damaris nakapěndang karal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng taunge nakoạ perintis.

9. Kawe nụe i kitẹ bangga su mangangudạ i kitẹ?

⁹ Hiwune mangangudạ su patikụ dunia botonge makaěbạ daralo. Pẹ̌dal᷊ahapị i sire dingangi Yehuwa lai cita-cita rohani nakoạ kahumotongange su pěbawiahi sire. I sire mal᷊uasẹ̌ su pěbawiahẹ̌, katewe tatapẹ̌ tụtol᷊e laahạ i Yehuwa su haghing situasi, kere soal u sikol᷊ah, hal᷊ẹ̌, dingangu měrumah tangga. I Salomo naul᷊ị, ”Pangimangke su MAWU ringangu kasěllahu naungu.” I sie lai naul᷊ị, ”Tahěndunge wue MAWU e su ral᷊ungu patikụ apang kẹ̌koatengu, tangu i Sie sarung mělahẹ si kau kakakoạ u pẹ̌bawiahu mapia e.” (Baw. 3:5, 6) Mangangudạ, Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ si kau! I kau maarěga si Sie. I Sie sarung měndiagạ, měngahạ, dingangu měngal᷊amatẹ̌ si kau.

10. (a) Kawe nụe hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ harusẹ̌ makoạ paling penting si kitẹ? (b) Kerea tadeạu i kau limembong mapaelẹ̌ mẹ̌běke pangangimangu?

¹⁰ Mạeng kahumotongange su pěbawiahu kai makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa, i kau sarung mapulu mẹ̌běke soal i Sie su taumata wal᷊inẹ. Yesus Kristus naul᷊ị, ”Injilẹ̌ bọu anung Mawu Ruata e harusẹ̌ ipẹ̌kakeke [arau ihabarẹ̌, NW] kal᷊amona  su patikụ bansa.” (Mrk. 13:10) Hakị u ene, měnginjilẹ̌ kai sěmbaụ hal᷊ẹ̌ paling penting harusẹ̌ koateng i kitẹ. Apa i kau botonge limembong masau měnginjilẹ̌, arau makoạ perintis? Katewe, kerea mạeng i kau tawe tumanịu mapulu měnginjilẹ̌? Kụ, kerea tadeạu i kau limembong mapaelẹ̌ mẹ̌běke pangangimangu? Pěkoạe darua hal᷊ẹ̌ ini: Pěkoạ persiapan pakapia dingangu abe pěngědo mẹ̌běke soal i Yehuwa. Kakạrěngụe, i kau sarung mapulu měnginjilẹ̌.

11, 12. (a) Kerea i kau botonge měkoạ persiapan gunang mẹ̌běke soal i Yehuwa su taumata wal᷊inẹ? (b) Kerea sěngkatau anạ mangudạ nẹ̌bisara soal i Yehuwa su sikol᷊ah?

¹¹ I kau botonge měnadia sasimbahu kakiwal᷊o biasa kẹ̌kiwal᷊ong manga hapịu su sikol᷊ah. Su situs jw.org dingangu publikasi wal᷊inẹ piạ lawọ artikel nikoạ gunang mẹ̌tul᷊ung mangangudạ sumimbahẹ̌ manga kakiwal᷊o ene. Contone, kakiwal᷊o, ”Kawe nụe i kau mangimang su Mawu?” Artikel ”Apa Iạ Harusẹ̌ Mangimang su Evolusi?” su bukẹ̌ Sasimbahẹ̌ bọu 10 Kakiwal᷊ong Mangangudạ, sarung makatul᷊ung si kau měnadia sasimbahu.​—Basa Kolose 4:6.

¹² Paul᷊ị lai su hapịu, i sire botonge měmuka hala jw.org. Ene nikoạ i Luca. Su kělasẹ̌e, i sire nẹ̌bisara soal u haghing agama. I Luca nakasilo bukẹ̌ pěngangěndungang naul᷊ị barang nẹ̌sal᷊a soal u Sahiding Yehuwa. Maning i Luca sahene matakụ, i sie nẹ̌dorong izin su guru gunang maul᷊ị su manga hapịe kawe nụe ene nẹ̌sal᷊a. Su apang nakaěbạ izin, i Luca nělahẹ pangangimange kụ něnodẹ situs jw.org. Bọu ene, gurune něgělị PR su kěbị muritẹ̌ gunang pẹ̌biala video Kalahkan Pem-bully Tanpa Pakai Kekerasan.  I Luca sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng nẹ̌běke soal i Yehuwa su sikol᷊ah.

13. Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge měngědo mạeng piạ masalah?

¹³ Mạeng piạ masalah, abe kailangengu sěmangatẹ̌. (2 Tim. 4:2) Ene nikoạ i Katharina. Su tempong umure 17 su taunge, i sie piạ cita-cita měnginjilẹ̌ su kěbị hapịe su pělahal᷊ẹ̌kang. Sěngkatau hapịe masau měheghesẹ̌ si sie. Katewe, i sie tawe něngědo. Kakanoạe mapia nakakoạ sěngkatau hapịe arenge Hans, naherang. I sie něnětạ nẹ̌basa publikasi, něngěndung Alkitapẹ̌, dingangu nisahani. I Katharina běga hal᷊ẹ̌ ene ual᷊ingu i sie seng něngal᷊ing. Hakị u ene, i sie sěbạe himěkosẹ̌ 13 su taunge bọu ene, su tempong i sie něngibadah dingangu keluargane, sake něnasẹ̌ su sidang ene ute i Hans! I sie sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu tawe něngědo někoạ cita-citane gunang měnginjilẹ̌ su manga hapịe.

14, 15. (a) Apa harusẹ̌ tahěndungangu mạeng piạ u měmaringang si kau tomol᷊e si sire? (b) Kerea tadeạu i kau tawe matol᷊e su tempong piạ u měmaringang si kau měkoạ barang nẹ̌sal᷊a?

¹⁴ Pěngangěndungang ini seng němahansang si kau tadeạu měpakẹ pěbawiahu gunang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa dingangu piạ cita-cita rohani. Katewe lawọ mangangudạ umure mẹ̌sul᷊ung dingangu kětạeng puluang mẹ̌santai. Ěndịu i sire měmaringang si kau gunang tumol᷊e si sire. Katewe, i kau harusẹ̌ měnodẹ si sire i kau mapulu měkoạ cita-citanu. Abe wala taumata wal᷊inẹ makakoạ i kau miwul᷊e cita-citanu. Mạeng i kau ene su těrminalẹ̌ nisěbạ humotong, apa i kau měngkate kạsakene oto ual᷊ingu penumpang su oto ene měsẹ̌santai? Tantu tala!

¹⁵ Hakị u ene, kerea tadeạu i kau tawe matol᷊e su tempong piạ u měmaringang si kau měkoạ barang nẹ̌sal᷊a? Pẹ̌těngkarau bọu situasi makakoạ si kau masigěsạ lumawang sasal᷊ukạ. (Baw. 22:3) Pẹ̌pikirẹ̌ apa suwụe mạeng měkoạ barang nẹ̌sal᷊a. (Gal. 6:7) I kau harusẹ̌ mẹ̌těngkasanạ u naung měngakui i kau perlu makaěbạ sasasa. Daringihẹ̌ sasasa bọu matimadẹ̌ dingangu bọu anạu sěmbaụ apang matělang su rohani.​—Basa 1 Petrus 5:5, 6.

16. Kerea pengalaman i Christoph něnodẹ kasasanạ u naung ene penting?

¹⁶ Ual᷊ingu masanạ naunge, i Christoph mapulu měnarimạ sasasa mapia. Tawe nararěna bọu nisahani, i sie masau měngolahraga su tampạ u Fitness. Mangangudạ su tampạ olahraga ene němaringang si sie tumol᷊e dingangu klub olahragang i sire. I sie nẹ̌běke soal u ene su sěngkatau penatua, kụ penatua ene naul᷊ị si sie pẹ̌tiněna bahayane, contone i sie sarung makoạ mapulu bersaing. Maning kerene i Christoph tatapẹ̌ timol᷊e klub ene. Katewe kakạrěngụe, i sie nakasilo olahraga ene makasarẹ̌ dingangu makasilakạ. I sie saụ nẹ̌bisara dingangu manga penatua, kụ i sire něgělị sasasa bọu Alkitapẹ̌. I Christoph naul᷊ị, ”Yehuwa něndingọ měnanasa mapaelẹ̌, kụ iạ dimaringihẹ̌ si Sie.” Apa i kau lai masanạ naung dingangu mapulu měnarimạ sasasa?

17, 18. (a) Apa kapulung Yehuwa gunang mangangudạ? (b) Kerea tadeạu i kau tawe mẹ̌sasěsilẹ̌ su tempong seng matělang? Běkeko sěmbaụ pengalaman.

¹⁷ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Pakẹko tempong kangangudạ u e ei manga kawuhuang! Pakal᷊uasẹ̌ bue těntal᷊ang i kau e  dem bědang kal᷊ahětune [arau mangudạ].” (Měn. 11:9) Yehuwa mapulu i kau mal᷊uasẹ̌ su tempong mangudạ. Su pěngangěndungang ini, i kau seng něngěndung i kau sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng turusẹ̌ měkoạ cita-cita rohaninu dingangu tumol᷊e sasasang Yehuwa su kěbị rencana dingangu putusang koatengu. Mạeng měkoạ ene, i kau sarung makapěndang kerea Yehuwa měngahạ, měndiagạ, dingangu měngal᷊amatẹ̌ si kau. Pẹ̌tiněna soal u kěbị sasasa mapia seng nighělị’E bọu Hengetang’E, dingangu ”Pẹ̌tahěndungko Měndariadinu e těntal᷊ang i kau e reng mangudạ”.​—Měn. 12:1.

¹⁸ Mangangudạ masahawụ tumuwo kụ makoạ matělang. Katewe, kal᷊awokange bọu i sire samurine nẹ̌sasěsilẹ̌, ual᷊ingu tawẹ apa cita-cita arau cita-citane nẹ̌sal᷊a su tempong bědang mangudạ. Maning kerene, mạeng i kau turusẹ̌ mẹ̌tiněna cita-cita rohaninu, i kau sarung mal᷊uasẹ̌ su apa seng nipilenu. I Mirjana seng nakapěndang ene. Su tempong bědang mangudạ, i sie jago su olahraga. Ual᷊ingu ene i sie nakaěbạ undangan gunang tumol᷊e Pertandingan Olimpiade Musim Dingin. Katewe, i sie němile makoạ pelayan sepenuh waktu. Nal᷊iu wọu 30 su taunge bọu ene, i sie bědang su dinas ene sěngkasio dingangu kawinge. I sie naul᷊ị taumata apang mapulu mědeạ areng, laadatẹ̌, dingangu kawasa, ene tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌. I sie lai naul᷊ị cita-cita kapaelange ute měkoạ kapulung Yehuwa dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ makasingkạ si Sie.

19. Apa al᷊amate mạeng i kau turusẹ̌ mẹ̌tiněna cita-cita rohaninu su tempong bědang mangudạ?

¹⁹ Mangangudạ, i kau kahěngang-hěngang hinong daloěng. Maning tawe gampang, i kau tatapẹ̌ mapulu měpakẹ pěbawiahu gunang měkoạ kapulung Yehuwa. I kau piạ cita-cita rohani, dingangu i kau marading měnginjilẹ̌ ual᷊ingu masingkạ ene kai hal᷊ẹ̌ penting. I kau lai tawe němala dunia ini makakoạ si kau miwul᷊e cita-citanu. Pangimangke, apa nikoạ u mang tawe sia-sia. Piạ anạu sěmbaụ makěndagẹ̌ dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau. Hakị u ene, ”umbalạ e su MAWU e kal᷊awọu karakinu [arau, rencananu], tangu munaranu e sarungbe piạ ual᷊ine [arau, hasile]”.