1-3. (a) Apa sěmbaụ tatěntiro humotong arau dasarẹ̌ bọu pangangimang i kitẹ? (b) Kawe nụe pělaharapẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ ene penting? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

MẠENG piạ u mẹ̌kiwal᷊o apa těntiro penting su agamanu, apa sasimbahu? Tantu i kau sumimbahẹ̌ Yehuwa kai Měndariadi dingangu Simbul᷊u Pěbawiahẹ̌. I kau ěndịu lai maul᷊ị i kau mangimang si Yesus Kristus, ual᷊ingu něgělị pěbawiahe nakoạ tatěbusẹ̌. Kụ i kau mang mẹ̌běke soal u Firdaus su dunia, ndaị sene manga ělangu Mawu sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe. Katewe, apa i kau lai mạul᷊ị pělaharapẹ̌ taumata nate saụ měbiahẹ̌ ene kai těntiro maarěga?

² Maning i kitẹ mapulu masal᷊amatẹ̌ bọu kasasusah masaria kụ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su dunia, pělaharapẹ̌ taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ ene lai těntiro penting si kitẹ. Rasul Paulus něnodẹ kawe nụe ene sěbạe penting. I sie naul᷊ị, ”Kamageng kahěngang tau nate tawe ipẹ̌biahẹ̌ saụ, ute mangal᷊ene i Kristus e tawe saụ nẹ̌biahẹ̌ bọu kapapohonge arau  papatene.” Mạeng i Yesus tawe nipěbiahẹ̌, i sie tawe makoạ Datu su sorga. Kụ apa lẹ̌habareng i kitẹ ene tawẹ gunane. (Basa 1 Korintus 15:12-19.) Katewe, i kitẹ masingkạ i Yesus saụ nipěbiahẹ̌. Ual᷊ingu masingkạ hal᷊ẹ̌ ene, i kitẹ nẹ̌tatěntang dingangu tau Saduki, ual᷊ingu i sire tawe mangimang taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. Maning taumata mělẹ̌heghesẹ̌ si kitẹ, pangangimang i kitẹ soal u taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ tatapẹ̌ matoghasẹ̌.​—Mrk. 12:18; MMR. 4:2, 3; 17:32; 23:6-8.

³ Paulus naul᷊ị těntiro soal u taumata nate saụ ipěbiahẹ̌, kai bageang bọu ’těntiro humotong’ soal i Kristus. (Ibr. 6:1, 2) Paulus něnodẹ i sie sěbạe mangimang taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. (MMR. 24:10, 15, 24, 25) Maning pělaharapẹ̌ ene kai těntiro dasarẹ̌ su Alkitapẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ měngěndung ene pakapia. (Ibr. 5:12) Kawe nụe?

4. Ěndịu apa kakiwal᷊ong i kitẹ soal u pělaharapẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌?

⁴ Su tempong buhudeng měngěndung Alkitapẹ̌, taumata biasane mẹ̌basa běke taumata nate saụ nipěbiahẹ̌ su tempong tamai, contone i Lazarus. I sire lai něngěndung kerea i Abraham, Ayub, dingangi Daniel mangimang taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ su tempo mahi. Katewe, apa sasimbahu mạeng piạ u makiwal᷊o kawe nụe i kau mangimang diandi taumata nate sarung saụ ipěbiahẹ̌, sěmbal᷊iau diandi ene nihabarẹ̌ hasụe su taunge tamai? Kụ, apa Alkitapẹ̌ naul᷊ị kange tempone taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ su tempo mahi? Sasimbahu kakiwal᷊o ene sarung makatoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ.

5. Apa kahumotongange ěndungang i kitẹ?

⁵ I kitẹ ěndịu gampang mẹ̌tiněna taumata buhudeng nate saụ nipěbiahẹ̌. (Yoh. 11:11; MMR. 20:9, 10) Katewe, apa i kitẹ mangimang su diandi taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ taunge arau hasụe su taunge mahi? Apa i kitẹ mangimang diandi ene sarung mariadi si sire apang buhudeng nate arau seng marěngụ nate? Sěběnarẹ̌e, piạ taumata saụ nipěbiahẹ̌ maning ene seng niriandi hasụe taung tamai, kụ i kitẹ mangimang ene. I sai saụ nipěbiahẹ̌? Kụ apa sěmpụe dingangu pělaharapẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ su tempo mahi?

6. Apa buktine Mazmurẹ̌ 118 nẹ̌bisara soal i Yesus?

⁶ Bọu Mazmurẹ̌ 118, aramanung niwohẹ i Daud, i kitẹ makaěndung těbal᷊ẹ̌ seng nihabarẹ̌ hasụe su taunge tamai soal u taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. Su Mazmurẹ̌ ene piạ bawera, ”Karimạko al᷊amateng i sie kụ diměnta su arengu MAWU.” Taumata nẹ̌bera ene su tempong i Yesus simuẹ̌ su Yerusalem dingangu keledai su tanggalẹ̌ 9 Nisan, pira ěllo těntal᷊ang i sie bědang tawe nipate. (Mzm. 118:25, 26; Mat. 21:7-9) Katewe, kerea Mazmurẹ̌ 118 nělahẹ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ maning ene mariadi hasụe su taunge mahi? Kěnang pěmanda apa lai niul᷊ị u mazmurẹ̌ ene, ”Batu nạung seng nirěmmẹu mẹ̌kakoạ bal᷊e e, seng nakoạ batu pinẹ̌bukuang.”​—Mzm. 118:22.

7. Kerea tau Yahudi tawe něnarimạ si Yesus?

⁷ ”Mẹ̌kakoạ bal᷊e” kụ madiri měnarimạ  Mesias ene kai těmbonangu tau Yahudi. I sire bal᷊inẹ kětạeng tawe měnarimạ si Yesus makoạ Kristus, katewe i sire nẹ̌dorong si Pilatus pěgělị hukumang papate si Yesus. (Luk. 23:18-23) Hakị u ene i sire lai bertanggung jawab su papateng i Yesus.

8. Kerea i Yesus botonge makoạ ”batu pinẹ̌bukuang”?

⁸ Mạeng i Yesus tawe nitarimạ kụ nipate, kerea i sie makoạ ”batu pinẹ̌bukuang”? Ene kětạeng mariadi mạeng i Yesus saụ ipěbiahẹ̌. Yesus napakal᷊ahẹ hal᷊ẹ̌ ene su tempong nẹ̌běke soal u taghuangu ěntana kụ něngoro ělange sarang mẹ̌bawaelu anggorẹ̌. Mẹ̌bawaelu anggorẹ̌ něndariha manga ělang ene. Samurine, taghuangu ěntana ene něndolohẹ̌ anạe. I sie mělẹ̌harapẹ̌ mẹ̌bawaelu anggorẹ̌ sarung dumaringihẹ̌ su anạe. Katewe, i sire němate anạe. Bọu nẹ̌běke hal᷊ẹ̌ ene, Yesus nẹ̌bera těbal᷊ẹ̌ su Mazmurẹ̌ 118:22. (Luk. 20:9-17) Rasul Petrus lai něpakẹ ayatẹ̌ mẹ̌sul᷊ung su tempong i sie nẹ̌bisara su ”těmbonang u tau Yahudi ringangu manga měnaněntirong agama e němpẹ̌komol᷊ẹ̌ su Yerusalem”. I sie nẹ̌běra, ’Yesus Kristus tau Nazaret ene, manga mawu e seng [němate, NW] si Yesus, kai arawe Mawu Ruata seng napẹ̌biah’i sie kapia.’ Bọu ene i sie naul᷊ị, ’Seng Yesus ini batu kụ tawe nipakẹ i kamene manga mẹ̌kakoạ bal᷊e, kai nạung nakoạ batu pinẹ̌bukuang.’​—MMR. 3:15; 4:5-11; 1 Ptr. 2:5-7.

9. Peristiwa makạlaherang apa nitěbal᷊ẹ̌ su Mazmurẹ̌ 118:22?

⁹ Nal᷊ahẹ, Mazmurẹ̌ 118:22 něněbal᷊ẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ hasụe su taunge bọu papatene. Mesias sarung tawe itarimạ kụ pateěng. Katewe, i sie sarung saụ ipěbiahẹ̌ kụ makoạ batu pinẹ̌bukuang. Su apang bọu nipěbiahẹ̌, Yesus nakaěbạ areng mapaelẹ̌ ’batụu su tal᷊oarang taumata tawẹu sarang sěngkatau makahombang kawasang Duata mapakasal᷊amat’i kitẹ’.​—MMR. 4:12; Ef. 1:20.

10. (a) Apa nitěbal᷊ẹ̌ su Mazmurẹ̌ 16:10? (b) Kawe nụe i kitẹ mangimang Mazmurẹ̌ 16:10 tawe nẹ̌bisara soal i Daud?

¹⁰ Mahịe i kitẹ měngěndung ayatẹ̌ bal᷊inẹ nělahẹ těbal᷊ẹ̌ taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. Ene naghanapẹ̌ hiwune su taunge bọu hal᷊ẹ̌ ene nitěbal᷊ẹ̌. Ini tantu makakoạ si kitẹ limembong mangimang taumata nate mang saụ ipěbiahẹ̌ maning seng marěngụ niriandi. Su Mazmurẹ̌ 16, i kitẹ nẹ̌basa bawerang i Daud, ”U i Kau tawe mapakawalang iạ e mate;  taumata i kẹ̌kěndag’U e tawe i wala-Nu e pakawinasa.” (Mzm. 16:10) Daud tawe naul᷊ị i sie tawe mate arau ene su kubul᷊ẹ̌. Hengetang u Mawu sěbạe mal᷊ahẹ naul᷊ị i Daud naghurang bọu ene nate kụ ”nilěbing su Soan Daud”. (1 Rat. 2:1, 10) Mạeng kerene, ayatẹ̌ ini nẹ̌bisara soal i sai?

11. Kange i Petrus nělahẹ soal u Mazmurẹ̌ 16:10?

¹¹ Nal᷊iu bọu sěhiwu su taunge bọu Daud němohẹ bawera ene, Petrus naul᷊ị i sai nilahẹ su Mazmurẹ̌ 16:10. Pirang kamisa bọu i Yesus nipate kụ saụ nipěbiahẹ̌, Petrus nẹ̌bisara su hiwune tau Yahudi dingangu proselit. (Basa Munara’m Manga Rarolohang 2:29-32.) I sie naul᷊i si sire Daud seng nate kụ nilěbing. Alkitapẹ̌ tawe nẹ̌běke piạ u tawe setuju su apa niul᷊ị i Petrus. Kụ i Petrus lai naul᷊ị i Daud ’něněbal᷊ẹ̌’ Mesias sarung saụ ipěbiahẹ̌.

12. Kerea Mazmurẹ̌ 16:10 naghanapẹ̌, kụ ini nakakoạ si kitẹ mangimang apa?

¹² Petrus napakal᷊ahẹ hal᷊ẹ̌ ini su tempong i sie naul᷊ị bawerang i Daud su Mazmurẹ̌ 110:1. (Basa Munara’m Manga Rarolohang 2:33-36.) Apa niul᷊ị i Petrus bọu Hengetang u Mawu nakakoạ taumata lawọ nangimang i Yesus kai ”[Tuang] ringangu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ arau Mesias”. Taumata nakaěna Mazmurẹ̌ 16:10 naghanapẹ̌ su tempong i Yesus saụ nipěbiahẹ̌ bọu papate. Bọu ene, rasul Paulus lai naul᷊ị hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung su tempong i sie nẹ̌bisara su tau Yahudi su soa Antiokia su Pisidia. I sire mal᷊uasẹ̌ nakahěngang ene, kụ mapulu makasingkạ mal᷊awọ. (Basa Munara’m Manga Rarolohang 13:32-37, 42.) Ini lai makakoạ si kitẹ mangimang těbal᷊u Alkitapẹ̌ soal u taumata nate saụ ipěbiahẹ̌ botonge kapěngimangeng, maning ene naghanapẹ̌ hasụe su taunge bọu hal᷊ẹ̌ ene niul᷊ị.

13. Soal u taumata nate saụ ipěbiahẹ̌, ěndịu apa kẹ̌kiwal᷊ong i kitẹ?

¹³ I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ su tempong nakasingkạ taumata nate botonge saụ ipěbiahẹ̌, maning ene nitěbal᷊ẹ̌ hasụe su taunge tamai. Katewe, ěndịu piạ u měkẹ̌kiwal᷊o, ’Apa iạ harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ marěngụ sarang taumata ikẹ̌kěndagẹ̌ku saụ ipěbiahẹ̌? Kange i sire saụ ipěbiahẹ̌?’ Yesus naul᷊ị su manga rasule piạ barang i sire wěga dingangu tawe wotonge masingkạ. Kụ lai soal u ”ěllone ringangu tempone. Tawahal᷊uasu i [sire] masingkạ u hal᷊ẹ̌ ene, u ene kai hakẹ̌ i Amang”. (MMR. 1:6, 7; Yoh. 16:12) Katewe, i kitẹ botonge makasingkạ piram baụ informasi soal u kange taumata nate saụ ipěbiahẹ̌.

14. Kerea i Yesus nẹ̌tatěntang dingangu taumata apang saụ nipěbiahẹ̌ kal᷊imona bọu i sie?

¹⁴ Peristiwa penting niwohẹ su Alkitapẹ̌ soal u taumata nate saụ nipěbiahẹ̌, ene kai su tempong i Yesus saụ nipěbiahẹ̌. Mạeng i Yesus tawe nipěbiahẹ̌, i kitẹ seng tawe makapẹ̌sombang dingangu taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ apang seng nate. Taumata apang kal᷊imona nipěbiahẹ̌ bọu i Yesus, kere i sire apang nipěbiahi Elia dingangi Elisa, tawe něbiahẹ̌ sarang karěngụe. I sire saụ nate kụ nakoạ awul᷊ẹ̌ su kubul᷊ẹ̌. Katewe i Yesus ”seng nẹ̌bangung bọu papatene”. ”I Sie sembeng lai tawe mate; papate e seng tawẹ kawasane su watangenge.”  Su sorga i sie něbiahẹ̌ ”sarang marěngụ-děngụ”.​—Rm. 6:9; Pěl. 1:5, 18; Kol. 1:18; 1 Ptr. 3:18.

15. Kawe nụe i Yesus nisěbạ ’kahumotongange’?

¹⁵ Su tempong i Yesus saụ nipěbiahẹ̌ sarang sorga kụ nakoạ pribadi roh, ene kai peristiwa kahumotongange dingangu sěbạe penting. (MMR. 26:23) Katewe, bal᷊inẹ kětạeng i sie sarung ipěbiahẹ̌ sarang sorga. Yesus nẹ̌diandi manga rasule masatia sarung mẹ̌parenta dingange su sorga. (Luk. 22:28-30) Katewe i sire hědo makaěbạ hadiah ene mạeng i sire seng nate. Bọu ene, kere i Yesus, i sire sarung ipěbiahẹ̌ kụ měpakẹ badang rohkẹ̌. Paulus lai naul᷊ị hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. I sie nělahẹ bal᷊ine kětạeng i Yesus nipěbiahẹ̌ kerene, katewe piạ lai sarung ipěbiahẹ̌ sarang sorga. I sie naul᷊ị, ’Sěngkatau-sěngkatau sarung ipẹ̌biahẹ̌ tumuhụ bihinge arau ipẹ̌tatuhụ, kahumotongange i Kristus, bọu ene hẹ̌dowen i Sie saụ duměnta [ene, NW], dumol᷊osewe taumata apang tataghuanengi Kristus.’​—1 Kor. 15:23.

16. Kange taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ sarang sorga?

¹⁶ Bọu apa niwerang i Paulus, i kitẹ nakasingkạ kange taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ sarang sorga. Ene mariadi su tempong i Yesus seng ene. Sahiding Yehuwa seng marěngụ měnẹ̌nodẹ bọu Alkitapẹ̌ Yesus ene su taung 1914. I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su tempong i Yesus seng ene, kụ pěngěnsuengu dunia ini seng marani.

17, 18. Su tempong Yesus ene, apa sarung mariadi si sire apang nilanisẹ̌?

¹⁷ Alkitapẹ̌ lai nělahẹ limembong mal᷊awọ soal u taumata ipěbiahẹ̌ su sorga, ”I kami mapulu tadeạu i kamene makakasingkạu kai apa tuhụ hinone taumata kụ apan seng něngkairị arau nate . . . I kitẹ mangimangu i Yesus seng napohong kutẹu kawe nẹ̌biahẹ̌ kapia. Kai ene hakịu i kitẹ e mal᷊aing mạngimangu Mawu Kasěllahenge sarung mapẹ̌biahẹ̌ kapia patikụ taumata seng něngkairị . . . Su tempong Mawu Yesus duměnta [ene, NW], i kitẹ apan bẹ̌dang biahẹ̌ e tawe makapěngal᷊imona taumata apan seng něngkairị kal᷊imona. Hědọewe těmbonangu malaekatẹ̌ e sarung měluntingihẹ̌ maihạ-ihạ . . . ringangu apan taumata Sahani e kụ seng něngkairị e sarung ipẹ̌biahẹ̌ kal᷊imona. Bọu ene i kitẹewe apam bẹ̌dang biahẹ̌ su tempo ene sarung sěngkakapuạ dingangi sire su ral᷊ungu winawa tadeạu makapẹ̌sombangu Mawu e su winangaeng, Bọu ene ute i kitẹ makapẹ̌tanạbe ringangu Mawu e sarang karěngụ-děngụe.”​—1 Tes. 4:13-17.

¹⁸ Taumata něnětạ nipěbiahẹ̌ sarang sorga sarung mariadi tawe nararěna bọu Yesus ene. I sire apang nilanisẹ̌ kụ biahẹ̌ su kanandụu kasasusah masaria sarung ’sěngkakapuạ su ral᷊ungu winawa’. I sire apang ’sěngkakapuạ’ tawe ”sarung mate”, ene mangal᷊ene i sire tawe mate marěngụ. Katewe, su tempong i sire mate, i sire ’sarung mẹ̌bal᷊ui, ene mariadi sěngkělěndịu arau sěngkakondạ, piạ e slompretẹ̌ e ipahěte su pěngěnsuenge’.​—1 Kor. 15:51, 52; Mat. 24:31.

19. Apa mangal᷊ene ”pěbawiahẹ̌ bọu papate kapaelange”?

¹⁹ Orasẹ̌ ini, lawọ tau Sahani tawe nilanisẹ̌ dingangu tawe nipile mẹ̌parenta dingangi Kristus su sorga. Katewe,  i sire měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ ”ěllon darěntan Mawu”, ene kai tempone dunia dal᷊akisẹ̌ ini ipakawinasa. Tawẹ apa taumata masingkạ kange ene mariadi, katewe lawọ bukti něnodẹ tempone seng marani. (1 Tes. 5:1-3) Su dunia wuhu, taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ katewe bal᷊inẹ gunang mětanạ su sorga. Su tempo ene, taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ gunang mětanạ su dunia dingangu makaěbạ pělaharapẹ̌ makoạ masukụ kụ seng tawe mate. Ini kai ”pěbawiahẹ̌ bọu papate kapaelange” ual᷊ingu i sire apang saụ nipěbiahẹ̌ kangerẹ, samurine saụ nate.​—Ibr. 11:35, NW.

20. Kawe nụe i kitẹ botonge mangimang su tempong taumata nate saụ ipěbiahẹ̌, kěbị mang maatorẹ̌?

²⁰ Alkitapẹ̌ naul᷊ị i sire apang nipěbiahẹ̌ sarang sorga ”sarung ipẹ̌biahẹ̌ tumuhụ bihinge arau ipẹ̌tatuhụ”. (1 Kor. 15:23) Hakị u ene i kitẹ mangimang, su tempong taumata nate saụ ipěbiahẹ̌, kěbị mang maatorẹ̌. Katewe, aramanung i kitẹ mětẹ̌tiněna: Apa i sire buhudeng nate sarung ipěbiahẹ̌ kakal᷊imonaěnge su Pěměrentang Kristus Sěhiwu su Taunge kụ sarung sěnsomahengu apang masingkạ si sire? Apa manga esẹ masatia kụ mapaelẹ̌ makoạ těmbonang su tempong tamai, sarung ipěbiahẹ̌ kal᷊imona gunang měngatorẹ̌ manga ělangu Mawu su dunia wuhu? Kerea dingangu taumata apang bal᷊inẹ ělangi Yehuwa? Kange dingangu su apa i sire sarung ipěbiahẹ̌? Tantu piạ lawọ tẹ̌tiněnaěng i kitẹ. Katewe, orasẹ̌ ini i kitẹ tawahal᷊uasu guměnggang soal u ene. Kapaelange i kitẹ měngampal᷊ẹ̌ dingangu měmanda. I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ su tempong Yehuwa měkoạ kěbị ene mariadi.

21. Apa pělaharapẹ̌u?

²¹ Kạpěngampale, i kitẹ harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ si Yehuwa. Bọu i Yesus, i Sie nẹ̌diandi taumata apang seng nate kụ tẹ̌tahěndungang’E sarung saụ ipěbiahẹ̌. (Yoh. 5:28, 29; 11:23) Bukti wal᷊inẹ Yehuwa sarung mapakawiahẹ̌ taumata nate nal᷊ahẹ su tempong i Yesus naul᷊ị i Abraham, Ishak, dingangi Yakub su těngong Yehuwa ”[i sire] wiahẹ̌”. (Luk. 20:37, 38) Nal᷊ahẹ, kere i rasul Paulus, si kitẹ lai piạ lawọ alasang gunang maul᷊ị, ”Iạ mal᷊aing piạ pělaharapẹ̌ku ilẹ̌unsandehẹ̌ su Mawu Ruata u kěbị taumata e sarung mẹ̌biahẹ̌ kapia wọu papatene.”​—MMR. 24:15.