1. Kawe nụe sahaniang kai putusang penting? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

SABANG taung, hiwune apang měngẹ̌ngěndung Alkitapẹ̌ nisahani. Lawọ bọu i sire bědang mangudạ arau bědang manga rariọ. Ěndịu i sire něngěndung Alkitapẹ̌ dongkeng kadodọ. Apa i kau mẹ̌sul᷊ung dingangi sire? Mạeng iya, putusangu ene seng nihino. Kěbị tau Sahani harusẹ̌ sahaniang. Sahaniang ene penting tadeạu masal᷊amatẹ̌ dingangu měbiahẹ̌ kěkalẹ̌.​—Mat. 28:19, 20; 1 Ptr. 3:21.

2. Kawe nụe i kau tawe harusẹ̌ matakụ mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa?

² Su apang bọu nisahani, Yehuwa něnětạ něgělị lawọ al᷊amatẹ̌ si kau. Katewe, i kau lai nakaěbạ tanggung jawab buhu. Apa ene? Su ěllo i kau nisahani, penatua nẹ̌bawa nasẹ̌ pẹ̌sasahani nẹ̌kiwal᷊o, ”Bọu tatěbusẹ̌ i Yesus Kristus, apa anạu sěmbaụ seng nẹ̌tobatẹ̌ bọu haghing dosa, kụ nẹ̌diandi  si Yehuwa měkoạ kěbị kapulu-Ne?” Kụ i kau simimbahẹ̌ iya. I kau nẹ̌diandi kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu měkoạ kapulu-Ne kahumotongange su pěbawiahu. Apa i kau nẹ̌sasěsilẹ̌ seng někoạ diandi serius ene? Tantu tala! I kau mang tawe mẹ̌sasěsilẹ̌ seng něgělị pěbawiahu si Yehuwa. Taumata apang běga si Yehuwa sěběnarẹ̌e měbẹ̌biahẹ̌ su al᷊ungu kawasang Setang. Setang tawe měpẹ̌padul᷊i si sire arau lai si kau. Setang mal᷊uasẹ̌ mạeng i kau tawe makapěbiahẹ̌ kěkalẹ̌ ual᷊ingu timol᷊e si sie kụ limawang si Yehuwa.

3. Kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ si kau ual᷊ingu i kau seng nẹ̌diandi měkoạ kapulu-Ne?

³ Kěnang pẹ̌tiněna al᷊amatẹ̌ seng nikaěbakengu ual᷊ingu nẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa kụ nisahani. I kau seng něgělị pěbawiahu si Yehuwa, hakị u ene i kau botonge maul᷊ị, ”Iạ e tawe ghumaghěguhẹ̌ batụu MAWU e mạněntanudẹ̌ si siạ, taumata e tawe makakoạ apa-apa si siạ e.” (Mzm. 118:6) Měmile tumol᷊e Yehuwa dingangu masingkạ i Sie mal᷊uasẹ̌ si kau, ene kai sěbạe maarěga.

4, 5. (a) Kawe nụe pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa ene kai tanggung jawab i kitẹ sěngkatau-sěngkatau? (b) Apa tẹ̌tatěngongu kěbị tau Sahani?

⁴ Pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa bal᷊inẹ kere pusakạ u keluarga kụ samurine sarung makoạ bageangu. Maning bědang mětẹ̌tanạ dingangu matimadẹ̌, pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa kai tanggung jawab watangengu. Ene harusẹ̌ turusẹ̌ tahěndungangu. Kawe nụe? Ual᷊ingu i kitẹ běga sasal᷊ukạ apa sarung kahombangeng su tempo mahi. Contone, ěndịu i kau nisahani bědang kadodọ. Katewe su tempong kakạguwạe, i kau měnětạ piạ kapulu dingangu piạ masalah wuhu. Sěngkatau anạ wawine naul᷊ị, ”Su tempong bědang kadodọ, i kitẹ tawe mẹ̌sasěsilẹ̌ nakoạ Sahiding Yehuwa maning tawe nighělịkangu kukisẹ̌ u hari jadi su sikol᷊ah. Katewe pira taung bọu ene, su tempong kapulu berhubungan seks kakạtoghase, i kitẹ harusẹ̌ kahěngang-hěngang mangimang tumuhụ hukung i Yehuwa ene mang makarěntang al᷊amatẹ̌.”

⁵ Bal᷊inẹ kětạeng mangangudạ makahombang haghing sasal᷊ukạ. I sire apang nisahani su tempong seng matělang lai tụtatěngo sasal᷊ukạ tawe napikirẹ̌ kal᷊imona si sire, kere masalah su pẹ̌kakawing, kasasehatẹ̌, arau su hal᷊ẹ̌. Tawẹ soale pira umuri kitẹ, i kitẹ kěbị harusẹ̌ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa su haghing situasi.​—Yak. 1:12-14.

6. (a) Apa harusẹ̌ tahěndungangu soal u diandinu si Yehuwa? (b) Apa kaěndungangu bọu Filipi 4:11-12 dingangu Yesaya 12:2?

⁶ Tadeạu tatapẹ̌ masatia, turusẹ̌e pẹ̌tahěndung i kau nẹ̌diandi su Mawu Kasělahenge gunang měkoạ kapulu-Ne tawẹ soale apa mariadi, maning hapịu arau matimadu seng něngědo někoạ kapulu-Ne. (Mzm. 27:10) Su kěbị situasi, abe sarang miwul᷊e mẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa tadeạu i kau botonge měkoạ apa seng niriandinu.​—Basa Filipi 4:11-12; Yesaya 12:2.

7. Apa mangal᷊ene turusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu ipakasal᷊amatẹ̌ dingangu ”matakụ lai gụgěguhẹ̌”?

⁷ Yehuwa mapulu i kau makoạ hapị’E. Maning kerene, i kau harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa tatapẹ̌ matoghasẹ̌ dingangu makaěbạ kasasal᷊amatẹ̌. Filipi 2:12 naul᷊ị, ”Turusẹ̌e pẹ̌tawakal᷊i tadeạu i kau ipakasal᷊amatẹ̌ dingangu matakụ lai gụgěguhẹ̌.”  Ini mangal᷊ene i kitẹ harusẹ̌ kahěngang-hěngang mẹ̌tiněna carane tatapẹ̌ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa kụ lai tatapẹ̌ masatia su haghing situasi. I kitẹ tawe wotonge mẹ̌pěndang i kitẹ mang turusẹ̌ masatia. Pẹ̌tahěndung piạ seng marěngụ nakoạ ělangi Yehuwa, katewe samurine nakoạ tawe satia. Mạeng kerene, apa wotonge koatengu tadeạu i kau ipakasal᷊amatẹ̌?

8. Kerea carane měngěndung Alkitapẹ̌ pakapia? Kawe nụe ene penting?

⁸ Tadeạu mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ dumaringihẹ̌ lai mẹ̌bisara dingang’E. Cara kahumotongange dumaringihẹ̌ si Yehuwa ene kai měngěndung Alkitapẹ̌. Ini lai mangal᷊ene mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna Hengetang u Mawu dingangu bawasang dasare bọu Alkitapẹ̌. Katewe, měngěndung Alkitapẹ̌ bal᷊inẹ měhapalẹ̌ lohone kere kẹ̌koatengu su sikol᷊ah. Ene kai mẹ̌sul᷊ungu i kau mẹ̌pasiarẹ̌, kụ měmarikěsa dingangu makaěbạ informasi wuhu soal i Yehuwa. I kau sarung kakạranine dingangu Mawu, kụ i Sie lai sarung mẹ̌těngkarani si kau.​—Yak. 4:8.

9. Alat bantu apa makatul᷊ung si kau su tempong měngěndung Alkitapẹ̌?

⁹ Organisasing Yehuwa něnadia lawọ alat bantu gunang mẹ̌tul᷊ung si kau měngěndung Alkitapẹ̌. Contone, seri ”Menggali Isi Alkitab” su bageang ”Anak Muda” su jw.org, makatul᷊ung si kau měkoạ apa seng niěndungangu bọu běke  su Alkitapẹ̌. Bọu ene su jw.org lai, piạ panduan belajar ”Apa yang Sebenarnya Alkitab Ajarkan?” Ini makatul᷊ung si kau měnoghasẹ̌ pangangimang dingangu měněntiro taumata wal᷊inẹ soal u apa seng niěndungangu. I kau lai makaěbạ lawọ těgu su artikel ”Kaum Muda Bertanya . . . Bagaimana Aku Bisa Menikmati Pembacaan Alkitab?” su Sedarlah! April 2009. Měngěndung dingangu mẹ̌tiněna ene penting tadeạu i kau ipakasal᷊amatẹ̌.​—Basa Mazmurẹ̌ 119:105.

10. Kawe nụe tau Sahani harusẹ̌ mẹ̌doa?

¹⁰ Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, i kitẹ dumaringihẹ̌ si Yehuwa, kụ su tempong mẹ̌doa, i kitẹ mẹ̌bisara dingang’E. Abe mẹ̌tiněna mẹ̌doa ene kai hal᷊ẹ̌ biasa kẹ̌koateng arau kere ”jimat” kụ makawawa al᷊amatẹ̌. Su tempong mẹ̌doa, i kitẹ kahěngang-hěngang mẹ̌bawěke dingangu Měndariading i kitẹ. Yehuwa mapulu dumaringihẹ̌ si kitẹ! (Basa Filipi 4:6.) Hakị u ene, maning apa makạgěnggang si kau, ”sarakangke kaghaghěnggangu e [si Yehuwa], tangu i Sie sarung měnuilẹ̌ si kau; u taumata matul᷊idẹ̌ e tawe i wala-Ne pakawatạ”. (Mzm. 55:23) Jutane anạu sěmbaụ seng nakapěndang gunane timol᷊e sasasa ene. Hakị u ene, mẹ̌doa lai lawọ gunane si kau!

11. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa?

¹¹ Katewe, i kitẹ abe kětạeng mẹ̌doa su tempong makitul᷊ung si Yehuwa. Alkitapẹ̌ něgělị laingatẹ̌ si kitẹ, ’Kụ i kamene měngkai pẹ̌tarimakasẹ.’ (Kol. 3:15) Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ tumanịu gụgěnggang soal u kasasusah nikahombangeng i kitẹ, hakị u i kitẹ niwul᷊e barang mapia seng nitarimạ i kitẹ. Hakị u ene, sabang ěllo kěnang pẹ̌tiněna tatělu al᷊amatẹ̌ nikapěndangengu, kụ pẹ̌tarimakasẹ e si Yehuwa ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ ene. Sěngkatau anạ mangudạ arenge Abigail, nisahani su tempong umure 12 su taunge. I sie naul᷊ị, ”Su pěndangku Yehuwa harusẹ̌ makatarimạ limembong lawọ tatarimakasẹ i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ hanesẹ̌ mẹ̌tarimakasẹ si Sie ual᷊ingu apa seng nighělị’E si kitẹ.” Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i Abigail mětẹ̌tahěndung kakiwal᷊o seng bọu nikaringihe, ”Mạeng iạ mẹ̌bangung dịělo kụ mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu apa nariadi sahěllo ini, apa lai bědang piạ si siạ?” * (Pěmanda catatan kaki.)

12, 13. Kerea i kau hala nakapěndang Yehuwa mapia, dingangu kawe nụe penting mẹ̌tiněna kerea Yehuwa seng nẹ̌tul᷊ung si kau?

¹² Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Datu Daud su tempong i sie tụtatěngo lawọ kasasigěsạ. Bọu apa nariadi si sie, Daud naul᷊ị, ”Pẹ̌pěndangkewe hala u apạ e kapiane MAWU e, kariangkamang taumata kụ mẹ̌tẹ̌těngkal᷊indung si Sie.” (Mzm. 34:9) Ayatẹ̌ ene něnodẹ i kitẹ hala harusẹ̌ makapěndang kapiang Yehuwa. Su tempong  mẹ̌basa Alkitapẹ̌ dingangu publikasi lai duměnta su pěngangibadang, i kau něngěndung kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ tadeạu tatapẹ̌ masatia. Katewe, tadeạu pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa kakạtoghase, i kau hala harusẹ̌ makapěndang Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kau. Apa seng nikapěndangengu kụ něnodẹ Yehuwa mapia si kau?

¹³ Tau Sahani sěběnarẹ̌e seng nakapěndang kapiang Yehuwa bọu sěmbaụ cara istimewa. I Sie něgausẹ̌ si kitẹ gunang mẹ̌těngkarani si Sie dingangu Ahuse. Yesus naul᷊ị, ”Tawẹu sarang sěngkatau makakarěnta su anu-Ku, kereu i Amang něndoloh’u Iạ e tawe mẹ̌bawa si sie su anu-Ku.” (Yoh. 6:44) Apa i kau nakapěndang Yehuwa seng napakaraning i kau sarangi Sie? Arau apa i kau nẹ̌tiněna, ’Yehuwa seng napakaraning matimadẹ̌ku sarangi Sie kụ iạ kětạeng natol᷊e si sire’? Pẹ̌tahěndung, su tempong i kau nẹ̌diandi si Yehuwa kụ nisahani, i kau hala nědal᷊ahapị dingangi Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Arawe kai taumata kụ těnga-těngadẹ̌ kụ kěndagu Mawu Ruata e, ute i sie su kasingkạben Duata.” (1 Kor. 8:3) Pěngarěga kěbị kesempatan seng nighělị i Yehuwa si kau gunang makoạ bageang bọu organisasi-Ne.

14, 15. Kawe nụe mẹ̌běke apa seng niěndungangu makakoạ pangangimangu sauneng kakạtoghase?

¹⁴ I kau lai makapěndang kapiang Yehuwa su tempong i Sie mẹ̌tul᷊ung si kau tadeạu bahani mẹ̌běke apa seng niěndungangu su taumata wal᷊inẹ, su sikol᷊ah arau su tempong měnginjilẹ̌. Tantu tawe gampang měnginjilẹ̌ su hapị su sikol᷊ah. Ěndịu i kau gụgěnggang arau matakụ apa sarung koateng i sire. Tantu i kau lai matakụ mẹ̌běke su těngong taumata lawọ. Mạeng kerene, apa makatul᷊ung si kau?

¹⁵ Pẹ̌tiněna kawe nụe i kau mangimang apa seng niěndungangu. Mạeng panduan belajar su jw.org piạ su ral᷊ungu baweranu, pakẹe ene. Ene makatul᷊ung si kau mẹ̌tiněna apa seng niěndungangu, alasang i kau mangimang ene, dingangu carane měhabarẹ̌ ene su taumata wal᷊inẹ. Mạeng i kau kahěngang-hěngang mangimang dingangu něnadia pakapia, i kau mang mapulu mẹ̌běke soal i Yehuwa.​—Yer. 20:8, 9. 

16. Apa koatengu tadeạu bahani měnginjilẹ̌?

¹⁶ Maning seng něnadia pakapia, ěndịu i kau bědang matakụ měběke apa seng niěndungang. Sěngkatau saudari umure 18 su taunge, kụ nisahani su tempong umure 13 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ masingkạ iạ mangimang apa, katewe pẹ̌sěnsul᷊ẹ tawe gampang si siạ mẹ̌běke su hapịku.” Hakị u ene, i sie nẹ̌tawakal᷊i mẹ̌běke pangangimange kere cara wiasa i sie mẹ̌bawěke. I sie naul᷊ị, ”Manga hapịku tawe matakụ arau mamea mẹ̌běke apa nikoạ i sire. Sěběnarẹ̌e iạ lai harusẹ̌ kerene. Hakị u ene iạ nẹ̌bawěke kere wiasa dingangi sire. Contone ’Kahěbi iạ něněntiro Alkitapẹ̌, kụ . . . ’ Bọu ene iạ turusẹ̌ nẹ̌běke. Maning tawe langsung nẹ̌bisara soal u Alkitapẹ̌, pẹ̌sěnsul᷊ẹ manga hapịku mapulu masingkạ apa kẹ̌koatengku su tempong měněntiro Alkitapẹ̌. Kụ i sire měkẹ̌kiwal᷊o soal u ene. Kakạsaune iạ měpakẹ cara ini, limembong gampang iạ měnginjilẹ̌ si sire. Ini nakakoạ si siạ mal᷊uasẹ̌!”

17. Apa lai makatul᷊ung si kau mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ?

 ¹⁷ Mạeng taumata wal᷊inẹ mẹ̌pěndang i kau kahěngang-hěngang mapadul᷊i dingangu měngẹ̌ngarěga si sire, i sire limembong gampang měngarěga si kau dingangu agamanu. I Olivia, umure 17 su taunge. I sie nisahani su tempong umure limembong mangudạ bọu ene. I sie naul᷊ị, ”Kangerẹ iạ matakụ mạeng taumata maul᷊ị iạ fanatik ual᷊ingu mạeng mẹ̌bawěke iạ lai mẹ̌bisara soal u Alkitapẹ̌.” Katewe, samurine Olivia seng tawe nẹ̌pěndang kerene. Sul᷊ungu tumanịu guměnggang soal u hal᷊ẹ̌ ene, i sie nẹ̌pikirẹ̌, ”Lawọ mangangudạ běgạ soal u Sahiding Yehuwa. Kětạeng i kitẹ botonge makawěke si sire. Hakị u ene cara i kitẹ měhabarẹ̌ makakoạ i sire měngarěga Sahiding Yehuwa arau tala. Mạeng i kitẹ mamea, matakụ, arau tawe makakoạ měběke soal u pangangimang i kitẹ, i sire sarung mẹ̌pěndang i kitẹ mamea nakoạ Sahiding Yehuwa. Arau lai i sire mawěnsing su Sahiding Yehuwa. Katewe mạeng i kitẹ bahani dingangu matěnang su tempong mẹ̌běke pangangimang i kitẹ, i sire sarung měngarěga si kitẹ.”

18. Apa harusẹ̌ koatengu tadeạu ipakasal᷊amatẹ̌?

¹⁸ I kitẹ seng něngěndung, mẹ̌tawakal᷊i tadeạu masal᷊amatẹ̌ ene kai tanggung jawab serius. Hakị u ene i kau harusẹ̌ mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna Hengetang u Mawu, mẹ̌doa si Yehuwa, dingangu mẹ̌tahěndung kěbị al᷊amatẹ̌ seng nighělị i Yehuwa si kau. Mạeng měkoạ ene, i kau limembong mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Yehuwa seng nakoạ Hapịu. Ini makakoạ si kau mapulu mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ soal u pangangimangu.​—Basa Mazmurẹ̌ 73:28.

19. Kawe nụe mẹ̌tawakal᷊i tadeạu ipakasal᷊amatẹ̌ ene tawe sia-sia?

¹⁹ Yesus naul᷊ị, ”I sai mapulu tumol᷊e si Siạ, ute harusẹ̌ mẹ̌timbul᷊eng batangenge sẹ̌sane, kụ pamasaěng [dihi pěnggantongang, NW] kụ měngkatewe tol᷊e si siạ e.” (Mat. 16:24) Nal᷊ahẹ, gunang tumol᷊e si Yesus, tau Sahani harusẹ̌ mẹ̌diandi měkoạ kapulung Yehuwa kụ sahaniang. Katewe, ini kai tětạu pěbawiahẹ̌ makal᷊uasẹ̌ kụ makaahạ sarang pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ su dunia wuhu seng nisadiang Mawu. Hakị u ene, pěkoạ apang kapaelange tadeạu i kau ipakasal᷊amatẹ̌!