1, 2. Su tempong měkoạ putusang su pěbawiahi kitẹ, kawe nụe harusẹ̌ dumaringihẹ̌ su Měndariading i kitẹ? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

I KAMENE mangangudạ aramanung nakaěbạ lawọ sasasa soal u pěbawiahẹ̌ mahi. Lawọ taumata arau guru aramanung měngoro si kau gunang pẹ̌sikol᷊ah pakarangẹ arau pědeạ hal᷊ẹ̌ gajine marangẹ. Katewe, sasasa nighělị i Yehuwa nẹ̌tatěntang. Tantu, i Sie mapulu i kau marading měngěndung su sikol᷊ah tadeạu i kau botonge mědeạ hal᷊ẹ̌ dingangu měbiahẹ̌ mandiri. (Kolose 3:23) Katewe, i Yehuwa masingkạ kamene mangangudạ harusẹ̌ měkoạ putusang penting kụ piạ pěngarune su pěbawiahẹ̌ ěllo mahi. I Yehuwa něgělị sasasa gunang makatul᷊ung si kau měbiahẹ̌ tumuhụ kapulu-Ne su ěllo pěngěnsuenge ini.​—Matius 24:14.

² Pẹ̌tahěndungke, Yehuwa masingkạ kěbị hal᷊ẹ̌. I Sie masingkạ apa sarung mariadi su ěllo mahi. I Sie masingkạ kange pěngěnsuengu dunia ini. (Yesaya 46:10; Matius  24:3, 36) I Yehuwa masingkạ si kau. I Sie masingkạ barang apa makakoạ si kau mal᷊uasẹ̌ dingangu apa makakoạ si kau piạ lawọ masalah. Sasasa bọu taumata aramanung karingihang mapaelẹ̌, katewe mạeng ene tawe nẹ̌tatahino dingangu Hengetangu Mawu, ene bal᷊inẹ sasasa matahuěna.​—Amsal 19:21.

3, 4. Apa nariadi si Adam, Hawa, dingangu hiteng i rẹ̌dua ual᷊ingu i rẹ̌dua timuhụ sasasa dal᷊akị?

³ Bọu tempong tamai piạ lawọ sasasa dal᷊akị. Kahumotongange Setang něgělị sasasa dal᷊akị su taumata. I sie naul᷊ị si Adam dingangi Hawa i sire sarung mal᷊unsemahẹ̌ mạeng i sire hala měkoạ putusang soal u apa nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. (Kejadian 3:1-6) Katewe, Setang kětạeng mětẹ̌tiněna watangenge hala! I sie mapulu kěbị taumata maněmbah si sie bal᷊inẹ si Yehuwa. Setang tawẹ něgělị apa-apa si Adam dingangi Hawa. Kěbị barang mapia nikaěbạ i rẹ̌dua asal᷊e bọu Yehuwa. I Sie napẹ̌kawing i rẹ̌dua, něgělị firdaus, badang nasukụ, dingangu pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌.

⁴ I Adam dingangi Hawa tawe timuhụ su Mawu. Ual᷊ingu putusang ene, pẹ̌dal᷊ahapị i rẹ̌dua dingangu Měndariadi naběsụ. Tětal᷊e sěbạe nakasusah naung. Mẹ̌sul᷊ungu bungang naběsụ arau natipo bọu kalune, i Adam dingangi Hawa kakạrěngụe naghurang kụ nate. Manga anạ i sire, dingangi kitẹ lai nasigěsạ. (Roma 5:12) Orasẹ̌ ini lai lawọ taumata tawe tụtuhụ su Mawu kụ kětạeng měkoạ apa ikẹ̌kapulung i sire. (Efesus 2:1-3) Apa hasile? Alkitapẹ̌ naul᷊ị ’tawẹ apa pelesa’ su tempong taumata lumawang si Yehuwa.​—Amsal 21:30.

5. Yehuwa mangimang apa soal u taumata, kụ apa i Sie nihino?

⁵ Yehuwa mangimang sarung piạ lawọ taumata mapulu makasingkạ dingangu maněmbah si Sie, kụ lawọ bọu i sire kai mangangudạ. (Mazmur 103:17, 18; 110:3) Mangangudạ ini sěbạe maarěga su těngong Yehuwa! Mạeng i kau anạ mangudạ měnẹ̌němbah si Yehuwa, i kau tantu nakapěndang ”manga barang mapia” bọu Mawu kụ ini nakakoạ pěbawiahu limembong mal᷊uasẹ̌. (Basa Mazmur 103:5; Amsal 10:22) I kitẹ sarung měngěndung ěpạ barang mapia ini. Ini kai kaěng rohani, hapị mapia, timonang pěbawiahẹ̌ maarěga, kawawebasẹ̌ tutune.

6. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ makaěbạ kaěng rohani, kụ apa seng nisadiang i Yehuwa?

⁶ Bal᷊inẹ kere binatang, taumata piạ kebutuhan rohani. Ene kai kebutuhan makasingkạ Měndariadi. (Matius 4:4) Su tempong nakasingkạ Mawu, i kitẹ nakaěbạ kasingkạ, pelesa, dingangu karal᷊uasẹ̌. Yesus naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang sadarẹ̌ i sire piạ kebutuhan rohani.” (Matius 5:3) Yehuwa něgělị si kitẹ Alkitapẹ̌ dingangu něpakẹ ”ělang masatia dingangu matahuěna” gunang měnadia manga barang rohani tadeạu pangangimang i kitẹ matoghasẹ̌. (Matius 24:45) Kěbị manga barang rohani ini nisěbạ kaěng rohani ual᷊ingu ini něgělị nutrisi su pangangimang dingangu měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa. Si kitẹ piạ haghing kaěng rohani!​—Yesaya 65:13, 14.

7. Kerea kaěng rohani bọu Mawu makatul᷊ung si kau?

 ⁷ Kaěng rohani makakoạ si kau mapelesa dingangu makatul᷊ung si kau mẹ̌tiněna mapaelẹ̌. Darua hal᷊ẹ̌ ini makariagạ si kau bọu manga barang dal᷊akị. (Basa Amsal 2:10-14.) Contone, i kau botonge makakiral᷊a těntiro nẹ̌sal᷊a, kere těntiro tawẹ apa Mawu, arau těntiro barang materi dingangu arětạ makakoạ si kau mal᷊uasẹ̌. Ini lai makatul᷊ung si kau mẹ̌těngkarau bọu kakanoạ dingangu kapulu makasilakạ watangengu. Hakị u ene, i kau harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu mapelesa dingangu mẹ̌tiněna mapaelẹ̌. Mạeng měkoạ ene i kau makapěndang hala Yehuwa makěndagẹ̌ dingangu mapulu apang kapaelange gunang i kau.​—Mazmur 34:8; Yesaya 48:17, 18.

8. Kawe nụe i kau harusẹ̌ mẹ̌těngkarani su Mawu orasẹ̌ ini, kụ kerea ini piạ gunane si kau su ěllo mahi?

⁸ Seng mal᷊ighạ kěbị bageang bọu duniang Setang sarung binasang. Kětạeng i Yehuwa makariagạ dingangu makasadia kebutuhan i kitẹ. (Habakuk 3:2, 12-19) Hakị u ene, orasẹ̌ ini tempone mẹ̌těngkarani si Yehuwa dingangu měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ si Sie. (2 Petrus 2:9) Mạeng i kau měkoạ ini, tawẹ soale apa sarung mariadi su rěduhu, i kau sarung makapěndang kere i Daud, i sie naul᷊ị, ”Iạ sěntiniạ makasilo Yehuwa su těngoku. Ia tawe sarung kumiọ, ual᷊ingu i Sie su sěmběka koanengku.”​—Mazmur 16:8.

9. (a) Tumuhụ Yohanes 6:44, apa nikoạ i Yehuwa? (b) Kawe nụe mẹ̌sombang dingangu Sahiding Yehuwa ene unik?

⁹ Su tempong i kau buhudeng nẹ̌sombang dingangu sěngkatau bal᷊inẹ ělang i Yehuwa, ěndịu i kau kětạeng masingkạ arenge dingangu gatine. Katewe informasi wal᷊inẹ i kau běga. Ini sěbạe nẹ̌tatěntang su tempong i kau nẹ̌sombang dingangu sěngkatau ělang i Yehuwa. I kau masingkạ i sie makěndagẹ̌ si Yehuwa. I kau mangimang piạ barang  mapia su ral᷊ungu naunge hakị u i Yehuwa němol᷊eng si sie gunang makoạ bageang bọu kěluarga-Ne. (Basa Yohanes 6:44.) Tawẹ soale bọu apa asal᷊e arau kerea i sie nihiking, i kau langsung masingkạ mal᷊awọ soal i sie, dingangu i sie lai masingkạ mal᷊awọ soal i kau!

10, 11. Apa sul᷊unge manga ělang i Yehuwa, kụ apa gunane si kau?

¹⁰ Su tempong nẹ̌sombang dingangu Sahiding Yehuwa wal᷊inẹ, i kau apidu nakasingkạ i kamene piạ lawọ sul᷊unge soal u hal᷊ẹ̌ penting. Maning bawerang i kamene ěndịu nẹ̌tatěntang, i kamene měpẹ̌pakẹ bawera mẹ̌sul᷊ung, ”bawera murni”, ene kai katěngadẹ̌. (Zefanya 3:9) I kamene mangimang su Mawu mẹ̌sul᷊ung, tụtol᷊e su atorang moral mẹ̌sul᷊ung, dingangu piạ pělaharapẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. Ini makatul᷊ung si kamene mangimang sěmbaụ su wal᷊inẹ kụ pẹ̌dal᷊ahapị i kamene makoạ matoghasẹ̌.

¹¹ Ual᷊ingu nakoạ ělang i Yehuwa, i kamene nakaěbạ lawọ hapị kapaelange. Sěběnarẹ̌e si kau piạ lawọ hapị su patikụ dunia maning i kau bědang tawe nẹ̌sombang dingangi sire! Kětạeng ělang i Yehuwa nakatarimạ gaghělị maarěga kere ini!

12. Apa cita-cita maarěga botonge koatengu?

¹² Basa Pengkhotbah 11:9–12:1. Apa si kau piạ cita-cita sẹ̌sahusuangu? Aramanung i kau piạ cita-cita mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo arau mapulu limembong mapaelẹ̌ měgělị komentarẹ̌ dingangu mẹ̌bawa bageang su pěngangibadang. Arau lai i kau mapulu limembong mapaelẹ̌ měpakẹ Alkitapẹ̌ su pelayanan. Kerea pěndangu su tempong i kau někoạ kemajuan arau piạ u nẹ̌dalo si kau? Tantu i kau sěbạe mal᷊uasẹ̌. I kau nakapěndang kerene ual᷊ingu seng někoạ kapulung Yehuwa kere i Yesus.​—Mazmur 40:8; Amsal 27:11.

13. Kawe nụe měkoạ kapulung Mawu limembong kapaelange sul᷊ungu měnahusu cita-cita duniawi?

¹³ Mạeng i kau kahěngang-hěngang makoạ ělang i Yehuwa, i kau sarung mal᷊uasẹ̌ dingangu piạ timonang pěbawiahẹ̌ maarěga. Paulus něgělị sasasa, ”I kamene harusẹ̌ pakatatoghasẹ̌, pakatatapẹ̌, dingangu sěntiniạ masibukẹ̌ měkoạ lawọ hal᷊ẹ̌ gunang Mawu, ual᷊ingu masingkạ hal᷊ẹ̌ i kamene gunang Mawu ene tawẹ sia-sia.” (1 Korintus 15:58) Katewe, su tempong taumata masěmangatẹ̌ měnahusu cita-cita duniawi kere makoạ taumata Makala arau timeleng, i sire tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌. Maning i sire sukses, i sire tawẹ apa timonang pěbawiahẹ̌. (Lukas 9:25) Ene nikapěndangeng i Datu Salomo.​—Roma 15:4.

14. Apa kaěndungangu bọu pengalaman i Salomo?

¹⁴ Salomo kai sěmbaụ bọu lawọ taumata měngẹ̌ngawasa dingangu sěbạe kalạ su dunia. I sie bọu ’něnal᷊ukạ měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ kụ měmanda apa hasile’. (Pengkhotbah 2:1-10) Hakị u ene, i Salomo někoạ manga wal᷊e sěbạe mal᷊ěnggihẹ̌, někoạ baelẹ̌ lai taman masadadạ, dingangu někoạ kěbị apa ikẹ̌kapuluange. Apa i sie mal᷊uasẹ̌? Su tempong i Salomo saụ nẹ̌tahěndung apa seng nikoạe, i sie naul᷊ị, ”Iạ němanda kěbị ini sia-sia.” (Pengkhotbah 2:11) Apa i kau mapulu měngěndung bọu pengalaman i Salomo?

15. Kawe nụe i kau harusẹ̌ piạ pangangimang, kụ tumuhụ Mazmur 32:8 apa gunane?

 ¹⁵ Pirang katau hědo něngěndung su apang seng někoạ pẹ̌sasal᷊a kụ nasigěsạ. Yehuwa madiri i kau makahombang ene, i Sie mapulu i kau matuhụ si Sie. Gunang tumuhụ si Sie, i kau harusẹ̌ piạ pangangimang. Katewe, i kau tawe mẹ̌sasěsilẹ̌ seng timuhụ si Yehuwa. Kụ i Yehuwa tawe miwul᷊e ”kakěndagẹ̌ seng nitodẹu gunang areng’E”. (Ibrani 6:10) Hakị u ene, pẹ̌tawakal᷊ịe gunang měnoghasẹ̌ pangangimangu. Mạeng měkoạ ene i kau makakoạ putusang mapaelẹ̌ su pěbawiahẹ̌, kụ sarung makapěndang Yehuwa makěndagẹ̌ si kau.​—Basa Mazmur 32:8.

16. Kawe nụe i kau harusẹ̌ měngarěga kawawebasẹ̌ kụ měpakẹ ene pakapia?

¹⁶ Paulus němohẹ, ”Su apang piạ rohkẹ̌ masusi bọu Yehuwa, sene piạ kawawebasẹ̌.” (2 Korintus 3:17) Yehuwa puluang su kawawebasẹ̌, kụ su tempong něndiadi taumata i Sie lai něgělị pěndang ene su taumata. Katewe, i Sie mapulu i kau měpakẹ kawawebasẹ̌ ene dingangu cara nẹ̌tatahino. Ini sěběnarẹ̌e gunang měndiagạ si kau. Aramanung pirang katau hapị u němanda pornografi, někoạ barang amoral, olahraga makawahaya, arau něpakẹ narkoba arau mẹ̌bukang. Aramanung kakělaěng ini makal᷊uasẹ̌, katewe tětal᷊e sěbạe dal᷊akị. I kau sarung makaěbạ sakị, kecanduan, arau lai mate. (Galatia 6:7, 8) Mangangudạ apang měkẹ̌koạ barang dal᷊akị ini nẹ̌tiněna i sire piạ kawawebasẹ̌. Katewe, sěběnarẹ̌e ene bal᷊inẹ kawawěbasẹ̌.​—Titus 3:3.

17, 18. (a) Kawe nụe tumuhụ su Mawu makarěntang kawawěbasẹ̌ tutune? (b) Kawe nụe i Adam dingangi Hawa sěběnarẹ̌e limembong bebasẹ̌ sul᷊ungu taumata orasẹ̌ ini?

¹⁷ Mạeng i kau matuhụ si Yehuwa, i kau sarung makapěndang gunane. I kau sarung limembong masehatẹ̌ dingangu makapěndang kawawebasẹ̌ tutune. (Mazmur 19:7-11) Bọu ene, mạeng i kau tumuhụ atorang nasukụ bọu i Yehuwa, ene něnodẹ i kau matahuěna něpakẹ kawawebasu. Mạeng měkoạ ini, i kau něnodẹ si Yehuwa dingangu su matimadu, i kau botonge kapěngimangeng. Matimadu aramanung sarung měgělị si kau limembong mal᷊awọ kawawebasẹ̌. Yehuwa lai nẹ̌diandi sarung měgělị su manga ělang’E kawawebasẹ̌ tutune, kụ su Alkitapẹ̌ ene niul᷊ị ”kawawebasẹ̌ mawantugẹ̌ kere seng nikaěbạ u manga anạ u Mawu”.​—Roma 8:21.

¹⁸ Kawawebasẹ̌ kere ini nikapěndangeng i Adam dingangi Hawa. Su taman Eden, kětạeng sěmbaụ nisědingu Mawu si sire. I sire tawe wotonge kumaěng buah bọu sěmbaụ kalu. (Kejadian 2:9, 17) Tumuhụ si kau apa atorangu Mawu ini nakakoạ si sire tawe webasẹ̌? Tantu tala! Kěnang pẹ̌tiněna, orasẹ̌ ini taumata seng někoạ lawọ hukung kụ kěbị ene harusẹ̌ tuhụkangu. Katewe  i Yehuwa kětạeng něgělị sěmbaụ hukung si Adam dingangi Hawa.

19. Kerea těntirong i Yehuwa dingangi Yesus makatul᷊ung si kitẹ makapěndang kawawebasẹ̌?

¹⁹ Yehuwa sěbạe matahuěna ual᷊ingu tawe něgělị si kitẹ lawọ hukung. I Sie kětạeng něgělị si kitẹ hukung kakěndagẹ̌. I Sie masabarẹ̌ něněntiro si kitẹ tumol᷊e prinsip’E dingangu mawěnsing su barang dal᷊akị. (Roma 12:9) Su Nasẹ̌e su Wul᷊udẹ̌, i Yesus, Ahusi Yehuwa, nělahẹ kawe nụe taumata někoạ barang dal᷊akị. (Matius 5:27, 28) Su dunia wuhu, Yesus Datu Kararatuangu Mawu sarung turusẹ̌ měněntiro si kitẹ tadeạu i kitẹ mẹ̌pěndang kere i sie soal u apa nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. (Ibrani 1:9) Yesus lai sarung měkoạ wadang dingangu tiněnang i kitẹ masukụ. Kěnang pẹ̌tiněna, su tempo mahi i kitẹ seng tawe kasal᷊ukateng gunang měkoạ barang dal᷊akị. I kitẹ lai seng tawe makapěndang sigěsạ ual᷊ingu tawe nasukụ. Samurine, i kitẹ sarung makapěndang ”kawawebasẹ̌ mawantugẹ̌” seng nirianding i Yehuwa.

20. (a) Kerea i Yehuwa něpakẹ kawawebas’E? (b) Kerea i kau mẹ̌těno si Yehuwa měpakẹ kawawebasẹ̌?

²⁰ Su dunia wuhu, kawawebasi kitẹ mang piạ kětạkenge. Maning i Yehuwa piạ kawawebasẹ̌ tawe kětạkenge, kěbị apa nikoạ’E dasare kai kakěndagẹ̌. Contone, i Sie něngahạ si kitẹ dingangu kakěndagẹ̌. Yehuwa mapulu i kitẹ mẹ̌těno si Sie. Hakị u ene, manga hal᷊ẹ̌ koateng i kitẹ dasare harusẹ̌ kakěndagẹ̌ su Mawu dingangu taumata. (1 Yohanes 4:7, 8) Kawawebasẹ̌ tutune kětạeng kaěbakeng mạeng i kitẹ mẹ̌těno kakěndagi Yehuwa.

21. (a) Kerea pěndang i Daud soal i Yehuwa? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

²¹ Apa i kau měngẹ̌ngarěga ”manga barang mapia” seng nighělị i Yehuwa? I Sie seng něgělị kaěng rohani, hapị mapia, timonang pěbawiahẹ̌ maarěga, dingangu pělaharapẹ̌ kawawebasẹ̌ tutune. (Mazmur 103:5) I kau aramanung nẹ̌pěndang kere i Daud, su tempong i sie nẹ̌doa kụ naul᷊ị bawera su Mazmur 16:11: ”I Kau někoạ si siạ nakasingkạ dal᷊engu pěbawiahẹ̌. Ene su těngo-Nu nakakoạ si siạ sěbạe mal᷊uasẹ̌; Ene su sěmběka koaneng’U nakakoạ si siạ mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe.” Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung katěngadẹ̌ wal᷊inẹ bọu Mazmur 16. Ini makatul᷊ung si kau makasingkạ kerea i kau botonge makaěbạ pěbawiahẹ̌ kapaelange!