1-2. Kawe nụe Yehuwa mapulu měgělị si kitẹ kesempatan gunang makoạ bageang bọu kěluarga-Ne? Kụ, kerea i Sie někoạ ene?

YEHUWA seng něgausẹ̌ si kitẹ gunang makoạ bageang bọu keluarga nasěmbaụ mẹ̌tahamawu si Sie. Ene kai undangan sěbạe makạlaherang! Kěluarga ini anggotane kai taumata apang seng něgělị watangenge su Mawu dingangu mangimang su tatěbusu Ahus’E. I kitẹ kai keluarga maral᷊uasẹ̌. Orasẹ̌ ini i kitẹ piạ pěbawiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌, kụ i kitẹ lai mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌, tawẹ soale su sorga arau su Firdaus su dunia.

² Ual᷊ingu makěndagẹ̌ si kitẹ, Yehuwa mapulu měgělị si kitẹ kesempatan gunang makoạ bageang bọu kěluarga-Ne. Katewe, gunang měkoạ ene, i Sie harusẹ̌ měkoạ pengorbanan gěguwạ. (Yoh. 3:16) I kitẹ seng ”niwěli dingangu arěga marangẹ”. (1 Kor. 6:20) Ual᷊ingu Yehuwa seng něnadia tatěbusẹ̌, i kitẹ botonge marani dingang’E. I kitẹ nakaěbạ kehormatan gunang mẹ̌sěbạ Měngangawasa alam semesta ini ”Amang”. Kụ, kere seng niěndungang i kitẹ su pěngangěndungang kal᷊imona, Yehuwa kai Amang kapaelange.

3. Su tempong mẹ̌tiněna kěbị kapiang i Yehuwa si kitẹ, kakiwal᷊o apa aramanung kiwal᷊ong i kitẹ? (Pěmanda kotak ” Apa Yehuwa Mapadul᷊i si Siạ?”)

³ Kere sěngkatau měmamohẹ Alkitapẹ̌, i kitẹ aramanung nẹ̌kiwal᷊o, ”Apa wotonge takụ gělịkang si Yehuwa gunang měmal᷊isẹ̌ kěbị kapia-Ne si siạ?” (Mz. 116:12) Sěběnarẹ̌e, i kitẹ tawe makawal᷊isẹ̌ kapiang i Amang i kitẹ su sorga. Katewe, i kite nawahangsang gunang kuměndagẹ̌ si Sie. Rasul Yohanes němohẹ, ”I kitẹ kiměndagẹ̌ ual᷊ingu Mawu kal᷊imona kiměndagẹ̌ si kitẹ.” (1 Yoh. 4:19) Kerea i kitẹ měnodẹ si Amang su Sorga i kitẹ kai makěndagẹ̌ si Sie?

4. Tumuhụ Yakobus 4:8, kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu marani dingangi Yehuwa?

⁴ Yehuwa mapulu i kitẹ marani dingang’E lai mẹ̌bisara  dingang’E. (Basa Yakobus 4:8.) I Sie němahangsang si kitẹ gunang ”marading mẹ̌doa”, kụ i Sie sěntiniạ dụdaringihẹ̌ si kitẹ. (Rm. 12:12) I Sie tawe mal᷊owe arau tumanịu masibukẹ̌ gunang dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. Kụ, i kitẹ dumaringihẹ̌ si Sie su tempong mẹ̌basa Hengetang’E, Alkitapẹ̌, dingangu manga publikasi makatul᷊ung si kitẹ makaěna Hengetang’E ene. I kitẹ lai dumaringihẹ̌ si Sie su tempong i kitẹ dumaringihẹ̌ pakapia apa nitěntiro su pěngangibadang. Kere komunikasi mapaelẹ̌ makatul᷊ung anạ marani dingangu matimade, komunikasi mapaelẹ̌ dingangi Yehuwa lai makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ marani dingang’E.

5. Apa wotonge koateng i kitẹ tadeạu daroang i kitẹ limembong makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa?

⁵ Kěnang pẹ̌tiněna kerea daroanu si Yehuwa. Su tempong mẹ̌doa, Yehuwa mapulu i kitẹ mẹ̌běke apa nikapěndangeng dingangu tẹ̌tiněnang i kitẹ. (Mz. 62:8) I kitẹ botonge mẹ̌tiněna kakiwal᷊o ini: ’Apa daroaku měngkate kerene turusẹ̌, kere pesan pirang sul᷊ẹ nicetakẹ̌? Arau apa daroaku mẹ̌sul᷊ung kere suratẹ̌ nělahẹ dal᷊ohong naungku kụ niwohẹ hala?’ I kau tantu sěbạe makěndagẹ̌ si Yehuwa, kụ mapulu turusẹ̌ marani dingang’E. Gunang měkoạ ene, i kau harusẹ̌ masau mẹ̌bisara dingangi Yehuwa. Běkẹe kěbị dal᷊ohong naungu. Běkẹe apa nakakoạ si kau mal᷊uasẹ̌ arau masusah naung. Pangimangke i kau sěntiniạ botonge mẹ̌dorong tul᷊umang i Yehuwa.

6. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu tatapẹ̌ marani dingangi Amang su sorga?

⁶ Tadeạu tatapẹ̌ marani dingangi Amang su sorga, i kitẹ harusẹ̌ sěntiniạ makitarimakasẹ si Sie. Pěndang i kitẹ tantu mẹ̌sul᷊ung dingangu sěngkatau pemazmur. I sie nẹ̌bera, ”Sěbạe mal᷊awọ seng nikoạ’U, oh Yehuwa Mawuku, sěbạe lawọ kakanoạ’U makạlaherang dingangu tiněna-Nu soal i kami. I Kau tawẹ apa sul᷊unge; mạeng iạ mapulu mẹ̌bisara soal u kěbị ene, ene tumanịu mal᷊awọ gunang běkeng!” (Mz. 40:5) Katewe, piạ pěndang makitarimakasẹ ene bědang kurang. I kitẹ harusẹ̌ měnodẹ tatarimakasẹ si Yehuwa bọu bawera dingangu kakanoạ i kitẹ. Ene makakoạ si kitẹ nẹ̌tatěntang dingangu lawọ taumata orasẹ̌ ini. I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su tal᷊oarang taumata tawe měngẹ̌ngarěga apa seng nikoạu Mawu gunang i sire. Sěběnarẹ̌e, sěmbaụ tatiala i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ”ěllo pěngěngsuenge” ene kai taumata běgaweng makitarimakasẹ. (2 Tim. 3:1, 2) I kitẹ tantu madiri kere i sire!

7. Yehuwa mapulu i kitẹ měkoạ apa, kụ kawe nụe?

⁷ Matatimadẹ̌ mapulu manga anạ i sire mědal᷊ahapị kụ tawe mẹ̌dal᷊ia. Kerene lai, Yehuwa mapulu manga anạ’E mědal᷊ahapị sěmbaụ su wal᷊inẹ. Sěběnarẹ̌e, kakěndagi kitẹ su sěmbaụ su wal᷊inẹ něnodẹ i kitẹ kai tau Kristen tutune. (Yoh. 13:35) Pěndang i kitẹ tantu mẹ̌sul᷊ung dingangu sěngkatau pemazmur. I sie nẹ̌bera, ”Enẹe kapiane dingangu kal᷊ěnggihẹ̌ mạeng anạu sěmbaụ mẹ̌tanạ sěngkasio su kasasěmbaụ!” (Mz. 133:1) Mạeng makěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, i kitẹ něnodẹ si Yehuwa i kitẹ makěndagẹ̌ si Sie. (1 Yoh. 4:20) I kitẹ sěbạe mal᷊uasẹ̌ nakoạ bageang bọu sěmbaụ keluarga kụ anggotane ”mapia su sěmbaụ su wal᷊inẹ dingangu matal᷊ěntụ”!​—Ef. 4:32.

8. Tumuhụ 1 Yohanes 5:3, apa alasang kahumotongange i kitẹ tumuhụ si Yehuwa?

⁸ Yehuwa mapulu manga rariọ matuhụ su matimadi sire, kụ i Sie lai mapulu i kitẹ matuhụ si Sie. (Ef. 6:1) Yehuwa layak makatarimạ katatuhụ i kitẹ, ual᷊ingu i Sie něndiadi si kitẹ dingangu něnadia kěbị kebutuhan i kitẹ tadeạu botonge tatapẹ̌ měbiahẹ̌. Bọu ene lai, i Sie limembong  mapelesa bọu kěbị matatimadẹ̌. Katewe, alasang kahumotongange i kitẹ tumuhụ si Yehuwa ute ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ si Sie. (Basa 1 Yohanes 5:3.) Maning piạ lawọ alasang i kitẹ harusẹ̌ tumuhụ si Yehuwa, i Sie tawe měnihasa si kitẹ gunang tumuhụ si Sie. Yehuwa něgělị si kitẹ kawawebasẹ̌ gunang měmile, hakị u ene i Sie mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ měmile tumuhụ si Sie ual᷊ingu makěndagẹ̌ si Sie.

9-10. Kawe nụe penting makasingkạ dingangu tumuhụ laahạ i Yehuwa?

⁹ Matatimadẹ̌ mapulu manga anạe sěntiniạ aman. Hakị u ene, i sire někoạ atorang makariagạ manga anạ i sire. Su tempong anạ timuhụ manga atorang ene, i sire něnodẹ i sire mangimang dingangu měngẹ̌ngadatẹ̌ su matimadi sire. Katewe, piạ atorang dingangu laahạ limembong penting gunang tuhụkang i kitẹ, ene asal᷊e bọu i Amang su sorga. Mạeng i kitẹ tumuhụ si Sie, ene něnodẹ i kitẹ makěndagẹ̌ dingangu měngẹ̌ngadatẹ̌ si Sie. Bọu ene lai, i kitẹ sarung makaěbạ gunane. (Yes. 48:17, 18) Katewe, taumata apang madiri tumuhụ si Yehuwa sarung makasigěsạ watangeng i sire hala.​—Gal. 6:7, 8.

¹⁰ Mạeng pěbawiahi kitẹ makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa, i kitẹ makariagạ watangeng i kitẹ bọu manga hal᷊ẹ̌ makarusa kasasehati kitẹ, makakoạ si kitẹ masusah naung, arau makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa. Yehuwa masingkạ apa kapaelange gunang i kitẹ. Sěngkatau saudari mětẹ̌tanạ su Amerika Serikat arenge Aurora, nẹ̌bera, ”Iạ masingkạ tumuhụ si Yehuwa ene hasile mang  sěntiniạ kapaelange.” Kụ ene kahěngang. Al᷊amatẹ̌ apa nikapěndangengu ual᷊ingu timuhụ laahạ i Yehuwa?

11. Kerea daroa makatul᷊ung si kitẹ?

¹¹ Daroa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ tumuhụ, maning su tempo ene i kitẹ masigěsạ tumuhụ. Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i kitẹ masigěsạ tumuhụ si Yehuwa ual᷊ingu i kitẹ kai marosa. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tatapẹ̌ tumuhụ si Sie. Sěngkatau pemazmur nakitul᷊ung su Mawu, ”Koạko tadeạu iạ mapulu tumuhụ si Kau.” (Mz. 51:12) Sěngkatau saudari perintis arenge Denise, nẹ̌bera, ”Mạeng iạ nakapěndang masigěsạ tumuhụ sěmbaụ parentang Yehuwa, iạ mẹ̌doa mẹ̌dorong katatoghasẹ̌ gunang měkoạ barang nihino.” I kitẹ botonge mangimang Yehuwa mang sěntiniạ sumimbahẹ̌ daroa kerene.​—Luk. 11:9-13.

12. Tumuhụ Efesus 5:1, apa harusẹ̌ koateng i kitẹ?

¹² Basa Efesus 5:1. Ual᷊ingu i kitẹ kai ’manga anạ ikẹ̌kěndagi’ Yehuwa, i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno si Sie. I kitẹ mẹ̌těno si Sie mạeng i kitẹ makěndagẹ̌, mapia, dingangu měgělị ampung su taumata wal᷊inẹ. Mạeng taumata apang běgang Mawu makasilo kakanoạ i kitẹ mapia, i sire sarung mapulu měngěndung soal i Yehuwa. (1 Ptr. 2:12) Cara matimadẹ̌ Kristen měkoạ manga anạ i sire ene harusẹ̌ mẹ̌těno carang i Yehuwa. Mạeng matatimadẹ̌ měkoạ ene, manga anạ i sire lai sarung mapulu mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa.

13. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu mawahani?

 ¹³ Anạ kadodọ biasane bangga si papạe kụ i sie mal᷊uasẹ̌ mẹ̌bisara soal i papạe. Kerene lai, i kitẹ bangga si Amang su sorga, kụ i kitẹ mapulu taumata wal᷊inẹ makasingkạ soal i Sie. Su ral᷊ungu naung, i kitẹ tantu piạ pěndang kere i Datu Daud. I sie němohẹ, ”Iạ sarung mẹ̌bisara dingangu karal᷊uasẹ̌ soal i Yehuwa.” (Mz. 34:2) Katewe, i kitẹ aramanung mamea mẹ̌bisara soal i Yehuwa. Kerea tadeạu i kitẹ mawahani? I kitẹ sarung mawahani mạeng mẹ̌tiněna Yehuwa sarung mal᷊uasẹ̌ su tempong i kitẹ mẹ̌bisara soal i Sie. I kitẹ lai sarung mawahani mạeng mẹ̌tiněna taumata wal᷊inẹ sarung makaěbạ gunane ual᷊ingu něngěndung soal i Sie. Yehuwa sarung měgělị kawawahani si kitẹ. I Sie seng nẹ̌tul᷊ung tau Kristen su abad humotong tadeạu mawahani, kụ i Sie lai sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ.​—1 Tes. 2:2.

14. Apa piram baụ alasang hal᷊ẹ̌ měkoạ muritẹ̌ kai sěbạe penting?

¹⁴ Yehuwa tawe mawěhạ sěmběka, kụ i Sie mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ makěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, tawẹ soale apa latar belakang i sire. (Kis. 10:34, 35) Sěmbaụ cara kapaelange měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ ene kai měmahiạ habarẹ̌ mapia si sire. (Mat. 28:19, 20) Apa gunane hal᷊ẹ̌ ini? I sire apang dimaringihẹ̌ si kitẹ sarung piạ pěbawiahẹ̌ limembong mapaelẹ̌ orasẹ̌ ini dingangu makaěbạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su Firdaus.​—1 Tim. 4:16.

15-16. Apa alasange i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌?

¹⁵ Yehuwa kai Amang makěndagẹ̌, hakị u ene i Sie mapulu kěluarga-Ne mal᷊uasẹ̌. (Yes. 65:14) Orasẹ̌ ini, piạ lawọ alasang i kitẹ botonge mal᷊uasẹ̌ maning nakahombang kasasigěsạ. Contone, i kitẹ botonge mangimang i Amang i kitẹ su sorga sěbạe makěndagẹ̌ si kitẹ. I kitẹ seng nakaěbạ kasingkạ nihino soal u Hengetangu Mawu, Alkitapẹ̌. (Yer. 15:16) Kụ i kitẹ kai bageang bọu sěmbaụ keluarga něněntani. Keluarga ini anggotane kai taumata apang makěndagẹ̌ si Yehuwa, makěndagẹ̌ su manga hukung’E, dingangu makěndagẹ̌ su sěmbaụ su wal᷊inẹ.​—Mz. 106:4, 5.

¹⁶ I kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu masingkạ pěbawiahẹ̌ sarung makoạ limembong mapaelẹ̌ su tempo mahi. I kitẹ masingkạ seng mal᷊ighạ Yehuwa mapakailang kěbị barang dal᷊akị, kụ lumiung Kararatuang’E, i Sie sarung měmal᷊ui dunia ini makoạ Firdaus. I kitẹ lai piạ pělaharapẹ̌ taumata apang seng nate sarung saụ ipěbiahẹ̌ kụ sarung mẹ̌sombang dingangu taumata ikẹ̌kěndagi sire. (Yoh. 5:28, 29) Ene sěbạe makal᷊uasẹ̌! Kụ limembong penting, i kitẹ mangimang seng mal᷊ighạ tempone kěbị apang su sorga dingangu su dunia sarung měmantugẹ̌, mẹ̌dalo, dingangu měngibadah kětạeng si Amang i kitẹ makěndagẹ̌.