1. Aramanung apa nakakoạ si kitẹ gụgěnggang arau nasusah naung, kụ apa pěngarune si kitẹ?

APA i kau bọu nakapěndang sěbạe gụgěnggang ual᷊ingu sěmbaụ masalah? * Aramanung i kau natědụ naung ual᷊ingu apa niwera arau nikoạu taumata wal᷊inẹ. Arau i kau aramanung nasusah naung ual᷊ingu apa seng niwera arau nikoạu hala. Contone, ěndịu i kau někoạ pẹ̌sasal᷊a kụ gụgěnggang apa Yehuwa sarung měgělị ampung si kau. Kụ limembong dal᷊akị lai, mạeng i kau sěbạe gụgěnggang, i kau aramanung nẹ̌pikirẹ̌ pangangimangu seng nělome, kụ i kau bal᷊inẹ taumata mapia. Katewe, apa ene kahěngang?

2. Su Alkitapẹ̌, contoh i sai něnodẹ mạeng i kitẹ guměnggang, ene bal᷊inẹ mangal᷊ene pangangimang seng nělome?

² Pẹ̌tiněna piram baụ contoh su Alkitapẹ̌. Mamạ i Nabi Samuel, i Hana, kai sěngkatau wawine piạ pangangimang gěguwạ. Katewe, i sie sěbạe nasusah naung su tempong sěngkatau anggota kěluargane dal᷊akị měkoạ si sie. (1 Sam. 1:7) Rasul Paulus piạ pangangimang matoghasẹ̌, katewe i sie nasusah naung dingangu ”gụgěnggangu kěbị sidang jamaatẹ̌”. (2 Kor. 11:28) Datu Daud lai piạ pangangimang matoghasẹ̌, kụ Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ si sie. (Kis. 13:22) Maning kerene, Daud bọu někoạ pẹ̌sasal᷊a, kụ ene nakakoạ si sie sěbạe nasusah naung. (Mz. 38:4) Yehuwa něhiborẹ̌ dingangu někoạ si sire kěbị natěnang. Mahịe měmanda apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu i sire tělu.

3. Kerea bawerang taumata wal᷊inẹ makatědụ naung i kitẹ?

³ Su tempong taumata wal᷊inẹ nẹ̌bisara kasarẹ̌ arau někoạ  barang dal᷊akị si kitẹ, i kitẹ aramanung nasusah naung. I kitẹ tantu limembong nasusah naung mạeng tau někoạ ene kai hapị arau kěluargang i kitẹ. I kitẹ aramanung gụgěnggang pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ sarung marusa. Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, tau nakatědụ naung i kitẹ ěndịu tawe nẹ̌pikirẹ̌ kal᷊imona su tempong nẹ̌bisara, kụ apa niwerane sěbạe nakatědụ naung i kitẹ. (Amsal 12:18) Arau, piạ lai sangaja naul᷊ị barang makatědụ naung i kitẹ. Situasi kerene bọu nikahombangengu sěngkatau saudari mangudạ. I sie nẹ̌bera, ”Pira taung tamai, sěngkatau hapịku nẹ̌bisara barang dal᷊akị soal u iạ su media sosial. Iạ sěbạe natědụ naung. Iạ tawe nakaěna kawe i sie něněkạ si siạ bọu belakang kerene.” Mạeng i kau bọu natědụ naung ual᷊ingu hapị arau kěluarganu, i kau botonge měngěndung bọu i Hana.

4. Masalah mawěhạ apa nikahombangeng i Hana?

⁴ Hana nakahombang piram baụ masalah mawěhạ. Taunge i sie tawe nakaěbạ anạ. (1 Sam. 1:2) Su tempo ene, tau Israel mangimang mạeng sěngkatau wawine tawe makaěbạ anạ, ene mangal᷊ene Mawu tawe něngal᷊amatẹ̌ si sie. Ene nakakoạ si Hana sěbạe namea. (Kej. 30:1, 2) Bọu ene lai, kawing i Hana piạ kawinge wal᷊inẹ, arenge Penina. Penina nělahirkan pirang katau anạ. Penina cemburu si Hana, kụ ”sěntiniạ mělẹ̌heghesẹ̌ si Hana tadeạu i [Hana] lusiang”. (1 Sam. 1:6) Humotong, kěbị masalah ene nakakoạ si Hana sěbạe nasusah naung. I sie ”simangị dingangu madiri kumaěng” ual᷊ingu ”sěbạe nasusah naung”. (1 Sam. 1:7, 10) Apa nakahibore si Hana?

5. Kerea daroa nakatul᷊ung si Hana?

⁵ Hana nẹ̌doa si Yehuwa nẹ̌běkẹ apa nikapěndangenge. Bọu nẹ̌doa, i sie nẹ̌běke situasine si Imang Mawantugẹ̌ Eli. Eli nẹ̌bera si sie, ”Dakọe kapul᷊ẹ su ral᷊ungu pẹ̌darame. Karimạko Mawung Israel dumaringihẹ̌ dorongu.” Apa hasile? Hana ”napul᷊ẹ kụ kimaěng, kụ gatine seng tawe něnodẹ susang naung.” (1 Sam. 1:17, 18) Daroa nakatul᷊ung si Hana natěnang.

6. Apa kaěndungang i kitẹ soal u daroa bọu i Hana dingangu bọu Filipi 4:6, 7?

⁶ Naung i kitẹ botonge matěnang mạeng i kitẹ turusẹ̌ mẹ̌doa si Yehuwa. Hana něpakẹ lawọ tempo gunang mẹ̌bisara dingangi Amange su sorga. (1 Sam. 1:12) I kitẹ botonge mẹ̌doa marěngụ dingangu mẹ̌běke si Yehuwa soal u apa nakaghěnggang dingangu nakatakụ si kitẹ, lai soal u kurang i kitẹ. Su tempong mẹ̌doa, i kitẹ tawe harusẹ̌  měpakẹ bawera mal᷊ěnggihẹ̌ arau seng niatorẹ̌ pakapia. Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i kitẹ aramanung simangị su tempong nẹ̌běke masalang i kitẹ si Yehuwa. Maning kerene, Yehuwa tawe mal᷊owe dumaringihẹ̌ si kitẹ. Bọu ene lai, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung sasasa su Filipi 4:6, 7. (Basa.) Paulus naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ makitarimakasẹ si Yehuwa su ral᷊ungu daroa. Piạ lawọ alasang si kitẹ gunang makitarimakasẹ si Sie. Contone, i kitẹ botonge makitarimakasẹ ual᷊ingu pěbawiahẹ̌ seng nighělị’E, diadikang seng nikoạ’E, kasasatia-Ne, dingangu pělaharapẹ̌ seng nighělị’E si kitẹ. Apa lai botonge kaěndungang i kitẹ bọu i Hana?

7. Hana dingangu kawinge marading makoạ saranga?

⁷ Maning nakahombang lawọ masalah, Hana dingangu kawinge marading makoạ sarang tabernakel su Syilo gunang měngibadah si Yehuwa. (1 Sam. 1:1-5) Su tabernakel ene, Imang Mawantugẹ̌ Eli nẹ̌bera i sie mělẹ̌harapẹ̌ Yehuwa sarung sumimbahẹ̌ daroang i Hana. Bawerane ene nakatoghasẹ̌ si Hana.​—1 Sam. 1:9, 17.

8. Kerea pěngangibadang makatul᷊ung si kitẹ? Lahẹko.

⁸ Naung i kitẹ botonge matěnang mạeng i kitẹ marading měngibadah. Pěngangibadang biasane niwuka dingangu daroa. Saudara apang mẹ̌doa biasane sarung mẹ̌dorong tadeạu rohkẹ̌ u Mawu měngahạ pěngangibadang ene. Dame kai bageang bọu buang rohkẹ̌ masusi. (Gal. 5:22) Mạeng i kitẹ duměnta su pěngangibadang maning nasusah naung, Yehuwa dingangu anạu sěmbaụ botonge měnoghasẹ̌ si kitẹ lai mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makapěndang dame su naung dingangu su tiněna. Daroa dingangu pěngangibadang kai darua cara penting nipakẹ i Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makapěndang dame su naung. (Ibr. 10:24, 25) Mahịe měmanda tatěntiro wal᷊inẹ botonge kaěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Hana.

9. Su situasing i Hana, apa tawe langsung nẹ̌bal᷊ui, katewe apa nakatul᷊ung si Hana?

⁹ Masalah nakasusah naung i Hana tawe langsung nailang. Su apang i Hana bọu něngibadah su tabernakel kụ nẹ̌bal᷊ị sarang bal᷊e, Hana bědang harusẹ̌ tatapẹ̌ mẹ̌tanạ su wal᷊e mẹ̌sul᷊ung dingangi Penina. Kụ, Alkitapẹ̌ tawe nẹ̌bera kakanoạ i Penina seng nẹ̌bal᷊ui. Hakị u ene, kakělaěng i Hana harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tatahang dumaringihẹ̌ bawera makatědụ naung bọu i Penina. Katewe, i Hana tatapẹ̌ piạ dame su naung. Kawe nụe? Pẹ̌tahěndung, i kitẹ seng něngěndung i Hana něngědo giměnggang su apang i sie něnarakang masalane si Yehuwa. Hana něgělị kesempatan si Yehuwa gunang měhiborẹ̌ dingangu měkoạ si sie matěnang. Samurine, Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i Hana kụ i sie nakaěbạ anạ.​—1 Sam. 1:19, 20; 2:21.

10. Apa kaěndungang i kitẹ bọu contoh i Hana?

¹⁰ Naung i kitẹ botonge matěnang maning masalang i kitẹ bědang tawe nailang. Maning i kitẹ masau mẹ̌doa dingangu kaguwạu naung lai marading měngibadah, piram baụ masalah aramanung tawe mailang. Katewe bọu contoh i Hana, i kitẹ něngěndung Yehuwa botonge makakoạ si kitẹ matěnang, tawẹ soale kerea keadaan i kitẹ. Yehuwa tawe miwul᷊e si kitẹ, kụ su tempone, i Sie sarung měngal᷊amatẹ̌ ual᷊ingu i kitẹ masatia.​—Ibr. 11:6.

11. Apa nakakoạ si Paulus giměnggang dingangu nasusah naung?

¹¹ Piạ lawọ hal᷊ẹ̌ nakakoạ si Paulus giměnggang dingangu nasusah naung. Contone, ual᷊ingu makěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, masalang i sire nakakoạ si sie sěbạe giměnggang. (2 Kor. 2:4; 11:28) Bọu ene lai  su pelayanan, lawọ taumata mawěngsing si sie. I sie nirarihang dingangu nisuẹ̌ su penjara. I sie lai harusẹ̌ tumatěngo lawọ kasasigěsạ wal᷊inẹ nakakoạ si sie nasusah naung. Contone, i sie bọu ”něbiahẹ̌ masigěsạ”. (Flp. 4:12) Kụ, i sie lai tělung sul᷊ẹ nakahombang silakạ su laudẹ̌. Hakị u ene, i sie tantu sěbạe gụgěnggang sabang sumake kapal᷊ẹ̌. (2 Kor. 11:23-27) Apa nakatul᷊ung si Paulus su tempong i sie giměnggang dingangu nasusah naung?

12. Apa nakakoạ si Paulus tawe tumanịu giměnggang?

¹² Paulus giměnggang su tempong anạu sěmbaụe nakahombang masalah. Katewe, i sie tawe nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌tul᷊ung si sire sẹ̌sane. Paulus masingkạ i sie tawe makakoạ kěbị hal᷊ẹ̌ sẹ̌sane. I sie nakitul᷊ung su taumata wal᷊inẹ gunang mẹ̌tul᷊ung su anạu sěmbaụ ene. Contone, i sie něgělị lawọ tugasẹ̌ su manga esẹ botonge kapěngimangeng, kere i Timotius dingangi Titus. Tul᷊umang i sire tantu nakakoạ si Paulus tawe tumanịu giměnggang.​—Flp. 2:19, 20; Tit. 1:1, 4, 5.

13. Kerea manga penatua botonge mẹ̌těno si Paulus?

¹³ Pẹ̌dorong tul᷊umang bọu taumata wal᷊inẹ. Orasẹ̌ ini, piạ lawọ penatua matal᷊ěntụ kere i Paulus. I sire gụgěnggang su tempong anạu sěmbaụ nakahombang masalah. Katewe, sěngkatau penatua tawe makatul᷊ung kěbị anạu sěmbaụ su sidang. Mạeng i sie měngakui hal᷊ẹ̌ ene, i sie sarung měmahiạ tugasẹ̌ ene su saudara-saudara wal᷊inẹ apang piạ tanggung jawab su sidang. I sie lai sarung melatih saudara-saudara mangudạ tadeạu samurine i sire botonge měngurusẹ̌ manga dombang Mawu.​—2 Tim. 2:2.

14. Paulus tawe matakụ soal u apa, kụ apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu i sie?

¹⁴ Akui i kau perlu toghasengu taumata wal᷊inẹ. Paulus masanạ naung, hakị u ene i sie masingkạ i sie perlu toghasengu manga hapịe. I sie tawe matakụ mạeng taumata měmanda i sie lome ual᷊ingu něngakui i sie seng nitoghasengu taumata wal᷊inẹ. Su tempong němohẹ suratẹ̌ si Filemon, Paulus naul᷊ị, ”Iạ nakapěndang karal᷊uasẹ̌ gěguwạ dingangu nahiborẹ̌ su tempong nakaringihẹ̌ soal u kakěndagu.” (Flm. 7) Paulus nẹ̌sěbạ arengu pirang katau anạu sěmbaụ apang sěbạe nakatoghasẹ̌ si sie su tempong i sie nasigěsạ. (Kol. 4:7-11) Mạeng i kitẹ masanạ naung měngakui i kitẹ perlu toghasengu taumata wal᷊inẹ, anạu sěmbaụ tantu mal᷊uasẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si kitẹ.

15. Apa nikoạ i Paulus su tempong nakahombang situasi sěbạe masigěsạ?

 ¹⁵ Pědeạe pělahiborẹ̌ bọu Alkitapẹ̌. Paulus masingkạ Binohẹ Susi botonge makahiborẹ̌ si sie. (Rm. 15:4) Ene lai nakaghělị si sie pelesa gunang tumatěngo haghing sasal᷊ukạ. (2 Tim. 3:15, 16) Su tempong nipěnjara karuang sul᷊ẹe su Roma, Paulus nẹ̌pěndang papatene seng marani. Su situasi sěbạe masigěsạ ene, apa nikoạ i Paulus? I sie nẹ̌dorong si Timotius gunang lighạ duměnta dingangu mẹ̌bawa ”manga bukẹ̌ mạdarul᷊ung”. (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13) Kawe nụe? Manga bukẹ̌ ene ěndịu kai bageang bọu Manga Bukẹ̌ Ibrani, kụ i Paulus mapulu mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna lohone. Mạeng i kitẹ marading měngěndung Hengetangu Mawu kere i Paulus, Yehuwa sarung měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang měkoạ si kitẹ matěnang, tawẹ soale sasal᷊ukạ apa tẹ̌tatěngong i kitẹ.

16. Kerea pěndang i Daud su tempong i sie někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ?

¹⁶ Daud bọu někoạ barang sěbạe ral᷊akị. I sie berzinah dingangi Bat-syeba, někoạ rencana gunang měmate kawing i Bat-syeba, dingangu nẹ̌tawakal᷊i němuni apa seng nikoạe. (2 Sam. 12:9) Humotong, Daud tawe rimaringihẹ̌ hati nuranine, kụ ene nakakoạ pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa narusa. Ene lai nakakoạ si sie sěbạe nasusah naung dingangu nasakị. (Mz. 32:3, 4) Apa nakatul᷊ung si Daud timatěngo pěndang susah naung ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a seng nikoạe? Kụ, apa makatulung si kitẹ mạeng i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ?

17. Kerea Mazmur 51:1-4 něnodẹ i Daud kahěngang-hěngang nẹ̌sasěsilẹ̌?

¹⁷ Pẹ̌doạe gunang mẹ̌dorong ampung. I Daud samurine nẹ̌doa si Yehuwa. I sie kahěngang-hěngang nẹ̌sasěsilẹ̌, dingangu něngaku dosane su Mawu. (Basa Mazmur 51:1-4.) Ene nakakoạ si sie natěnang dingangu saụ mal᷊uasẹ̌. (Mz. 32:1, 2, 4, 5) Mạeng i kau někoạ dosa gěguwạ, abe mẹ̌tawakal᷊i měmuni ene. Katewe, pẹ̌doạe si Yehuwa kụ pẹ̌běke si Sie apa seng nikoạu. I kau sarung makapěndang limembong matěnang kụ seng tawe makapěndang nẹ̌sal᷊a. Katewe, mạeng i kau mapulu saụ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa, piạ lai harusẹ̌ koatengu.

18. Apa nikoạ i Daud su tempong nakaěbạ disiplin?

¹⁸ Tarimạe disiplin. Su tempong Yehuwa něndolohẹ̌ si Nabi Natan gunang pẹ̌bisara si Daud soal u dosane, Daud tawe  nẹ̌děndilẹ̌ arau naul᷊ị dosane tawe tumanịu gěguwạ. I sie langsung něngaku i sie nẹ̌dosa su kawing i Bat-syeba dingangu kahumotongange si Yehuwa. Daud něnarimạ disiplin bọu i Yehuwa, kụ Yehuwa něgělị ampung si sie. (2 Sam. 12:10-14) Mạeng i kitẹ seng někoạ dosa gěguwạ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌bisara su saudara-saudara apang nihengkẹ i Yehuwa nakoạ měngangahạ su sidang. (Yak. 5:14, 15) Kụ, i kitẹ tawe wotonge mẹ̌děndilẹ̌. Mạeng i kitẹ langsung měnarimạ disiplin nighělị si kitẹ, i kitẹ tantu saụ makapěndang matěnang dingangu mal᷊uasẹ̌.

19. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měkoạ apa?

¹⁹ Pẹ̌tawakal᷊ịe tadeạu tawe měkoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung. Datu Daud masingkạ, tadeạu i sie tawe měkoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung, i sie harusẹ̌ mẹ̌dorong tul᷊umang i Yehuwa. (Mz. 51:7, 10, 12) Su apang bọu niampungang i Yehuwa, i Daud nẹ̌tawakal᷊i něnděmẹ kapulu ral᷊akị. Hasile, i sie nakapěndang dame su naung.

20. Kerea carane měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga pengampunan i Yehuwa?

²⁰ I kitẹ měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga pengampunan i Yehuwa mạeng i kitẹ mẹ̌doa mẹ̌dorong ampung, měnarimạ disiplin, dingangu mẹ̌tawakal᷊i tawe měkoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung. Mạeng i kitẹ seng někoạ manga hal᷊ẹ̌ ene, i kitẹ sarung makapěndang dame su naung. Ene nikapěndangengu sěngkatau saudara arenge James. I sie bọu někoạ dosa gěguwạ. I sie naul᷊ị, ”Su apang bọu něngakụ pẹ̌sasal᷊aku su penatua, iạ nakapěndang mẹ̌sul᷊ungu bawawaěng mawěhạ nihengkẹ bọu běmbangku. Iạ saụ nakapěndang dame su naung.” I kitẹ tantu sěbạe natoghasẹ̌ ual᷊ingu masingkạ ”Yehuwa marani dingangi sire apang nasusah naunge; i Sie měngambang taumata apang tawe makakoạ apa-apa”.​—Mz. 34:18.

21. Kerea i kitẹ měnodẹ i kitẹ mapulu Yehuwa mapakatěnang si kitẹ?

²¹ Ěllo pěngěngsuenge ini seng mal᷊ighạ mahěpusẹ̌, hakị u ene i kitẹ aramanung sauneng makapěndang gěnggang dingangu susah naung. Mạeng i kau gụgěnggang, pakasahawụe mẹ̌doa mẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa. Pakarading měngěndung Alkitapẹ̌. Pěngěndungke bọu i Hana, Paulus, dingangi Daud. Pẹ̌dorong tul᷊umang i Yehuwa tadeạu i kau makasingkạ apa nakakoạ si kau giměnggang arau nasusah naung. (Mz. 139:23) Sarakangke kaghaghěnggangu si Yehuwa, něngělembo mạeng i kau tawe makakoạ apa-apa gunang měmal᷊ui situasinu. Mạeng měkoạ ene, i kau sarung piạ pěndang kere sěngkatau pemazmur. I sie nẹ̌kantarị gunang Yehuwa, ”Su tempong naungku gụgěnggang, i Kau něhiborẹ̌ dingangu nakakoạ si siạ matěnang.”​—Mz. 94:19.