1. Kawe nụe tempo i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ orasẹ̌ ini nẹ̌tatěntang dingangu tempo wal᷊inẹ su kanandụu sejarang taumata?

I KITẸ měbẹ̌biahẹ̌ su tempo sěbạe nẹ̌tatěntang bọu tempo wal᷊inẹ su kanandụu sejarang taumata. Yehuwa něngomol᷊ẹ̌ lawọ taumata ”wọu patikụ umatẹ̌, hěnto wansa arau wera” kere seng nitěbal᷊u Alkitapẹ̌. I sire kai ’wangsa matoghasẹ̌’. Piạ nal᷊iu bọu ual᷊u juta taumata kụ i sire mal᷊uasẹ̌ ”měkẹ̌kal᷊iomaneng [su Mawu] baewe ěllo arau hěbi”. (Pěl. 7:9, 15; Yes. 60:22) Tawẹ apa kereneeng kal᷊awọe taumata kụkěndagẹ̌ Mawu dingangu sěndinganenge.

2. Kakěndagẹ̌ tawe nẹ̌tatahino kerea piạ su taumata běgang Mawu? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

² Katewe, Alkitapẹ̌ lai něněbal᷊ẹ̌ su tempo ini taumata běgang Mawu sarung měnodẹ kakěndagẹ̌ tawe nẹ̌tatahino, kụ kětạeng mẹ̌pandung watangeng hala. Rasul Paulus němohẹ, su ěllo pěngěnsuenge taumata sarung ’kuměndagẹ̌ watangenge, kuměndagẹ̌ doitẹ̌’, dingangu ’kuměndagẹ̌ kal᷊al᷊uasẹ̌ bal᷊inẹbe kuměndagẹ̌ Mawu’. (2 Tim. 3:1-4, Terjemahan Dunia Baru, NW) Kakěndagẹ̌ kětạeng měpandung batangeng hala  nẹ̌tatěntang dingangu kakěndagẹ̌ su Mawu. Měnahusu kěbị haghi gunang batangeng hala ene tawe makakoạ taumata mal᷊uasẹ̌, maning i sire mẹ̌pikirẹ̌ ene makarěntang kal᷊al᷊uasẹ̌. Kakěndagẹ̌ kerene makakoạ taumata kětạeng měngal᷊imona kapulune hala. Suwụe, biahu kěbị taumata nasigěsạ.

3. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini? Kawe nụe?

³ Rasul Paulus masingkạ kakěndagẹ̌ kětạeng mẹ̌pandung watangeng hala sarung makoạ hal᷊ẹ̌ biasa kụ ene makasilakạ tau Sahani. Hakị u ene i sie něgělị laingatẹ̌ tadeạu i sire ’mẹ̌těngkaghea’ bọu i sire apang měnẹ̌nodẹ kakěndagẹ̌ kětạeng mẹ̌pandung watangeng hala. (2 Tim. 3:5) Katewe, pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ mang tatapẹ̌ mẹ̌bisara arau mẹ̌bawěke dingangi sire. Hakị u ene, kerea tadeạu i kitẹ tawe matol᷊e kakanoạ i sire, kụ tatapẹ̌ botonge makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa, Mawung kakěndagẹ̌? Mahịe i kitẹ měngěndung pẹ̌tatěntange kakěndagẹ̌ kẹ̌kapulungu Mawu harusẹ̌ piạ si kitẹ dingangu kakěndagẹ̌ nilahẹ su 2 Timotius 3:2-4. Bọu ene, i kitẹ měngěndung kerea měmarikěsa watangeng i kitẹ dingangu měnodẹ kakěndagẹ̌ kụ makakoạ si kitẹ kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌.

4. Kawe nụe tawe nẹ̌sal᷊a mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ su watangeng i kitẹ?

⁴ Paulus němohẹ, ’Taumata sarung kuměndagẹ̌ watangenge hala.’ Apa ini mangal᷊ene i kitẹ tawe wotonge kuměndagẹ̌ watangeng i kitẹ? Tala, ene tawe nẹ̌sal᷊a. Sipatẹ̌ ene harusẹ̌ piạ si kitẹ. Yehuwa někoạ si kitẹ kerene. Yesus naul᷊ị, ”Kěndagẹ̌ko kasanggidangu e, kerẹewe i kau kuměndag’u watangengu.” (Mrk. 12:31) Sěběnarẹ̌e, i kitẹ tawe makakoạ kuměndagẹ̌ taumata wal᷊inẹ mạeng tawe kuměndagẹ̌ watangeng hala. Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị, ’Manga esẹ harusẹ̌ kuměndagu kawinge kerẹewe kuměndagu wadange sẹ̌sane. Manga esẹ kụ kụkěndagu kawinge mangal᷊ene kụkěndagu watangenge hala. Tawẹu sarang sěngkatau taumata měbẹ̌binsị u ghẹ̌sine sẹ̌sane, kaiso i sie měpẹ̌padul᷊i dingangu měnděndiagạ.’ (Ef. 5:28, 29) Nal᷊ahẹ, i kitẹ lai harusẹ̌ kuměndagẹ̌ su watangeng.

5. Taumata tumanịu makěndagẹ̌ su watangenge ene kerea?

⁵ Kuměndagẹ̌ watangeng hala kere niwohẹ su 2 Timotius 3:2 ene kai kakěndagẹ̌ tawe normal arau tawẹ sehatẹ̌. Ene kai tumanịu makěndagẹ̌ su watangenge. I sie nẹ̌pěndang watangenge limembong marangẹ bọu sěběnarẹ̌e. (Basa Roma 12:3.) I sie limembong mapandung su watangenge sul᷊ungu su taumata wal᷊inẹ. Mạeng piạ barang nẹ̌sal᷊a, i sie maul᷊i taumata wal᷊inẹ nẹ̌sal᷊a bal᷊inẹ i sie. Sěmbaụ komentar Alkitapẹ̌ napẹ̌sul᷊ung taumata kerene dingangu landak. Mạeng mẹ̌kal᷊impudụ, landak ene matěnang su ral᷊ungu dukụe maal᷊usẹ̌, katewe binatang bal᷊inẹ kětạeng makapěndang horone. Taumata kerene tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌ su pěbawiahe.

6. Apa gunane mạeng i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu?

⁶ Su tempong i Paulus nẹ̌sěbạ manga sipatẹ̌ dal᷊akị su 2 Timotius 3:2-4, kuměndagẹ̌ watangeng hala nisěbạ kahumotongange. Tumuhụ pirang katau pakar Alkitapẹ̌, ene ual᷊ingu kuměndagẹ̌ watangeng hala makarěntang sipatẹ̌ dal᷊akị bal᷊inẹ. Nẹ̌tatěntang bọu ene, makěndagẹ̌ su Mawu makarěntang sipatẹ̌ mapia, kere kal᷊al᷊uasẹ̌, pẹ̌darame, kasasabarẹ̌, kapiang naung, kapia, pangangimang, kasasikome naung, dingangu makakědangu watangeng. (Gal. 5:22, 23, NW) Pemazmur naul᷊ị,  ”Kariangkamang apang umatẹ̌ kụ Duatane kai [Yehuwa] e!” (Mzm. 144:15) Yehuwa kai Mawu mal᷊uasẹ̌, kụ manga ělang’E lai mal᷊uasẹ̌. Bọu ene lai, bal᷊inẹ kere taumata tumanịu kụkěndagẹ̌ watangenge hala, kụ kětạeng mẹ̌tiněna apa botonge tarimạkeng i sire, manga ělang i Yehuwa mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu měgẹ̌gělị su taumata.​—MMR. 20:35.

7. Kakiwal᷊o apa makatul᷊ung si kitẹ měmarikěsa apa i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu?

⁷ Kerea makasingkạ kakěndagi kitẹ su watangeng limembong matoghasẹ̌ bọu kakěndagi kitẹ su Mawu? Kěnang pẹ̌tiněna sasasa mapaelẹ̌ ini: ’Abe pěmpẹ̌koạ manga apa ual᷊ingu pandungangu watangeng hala, arau makapangobotu watangeng. Su sěmběkane karimạkọ i kamene ringangu kasanạ u naung mangěnna u taumata wal᷊ine limembom mapia wọu watangeng. Pandunge taumata wal᷊inẹ; abe kětạeng mẹ̌pandung watangeng.’ (Flp. 2:3, 4) I kitẹ botonge makiwal᷊o su watangeng, ’Apa iạ tụtol᷊e sasasa ini? Apa iạ mětẹ̌tawakal᷊i měkoạ kapulung Mawu? Apa iạ mědeạ cara mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ su sidang dingangu su tempong měnginjilẹ̌?’ Měkoạ kěbị ini tawe gampang. I kitẹ harusẹ̌ měpakẹ tempo dingangu katatoghasi kitẹ. Ene lai mangal᷊ene i kitẹ harusẹ̌ měhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ dingangu měněntang apa ikẹ̌kapulung i kitẹ. Katewe mạeng měkoạ ene, i kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu masingkạ i kitẹ nakal᷊uasẹ̌ Měngangawasang alam semesta!

8. Ual᷊ingu makěndagẹ̌ su Mawu, apa nikoạ u lawọ tau Sahani?

⁸ Ual᷊ingu makěndagẹ̌ su Mawu dingangu mapulu měkoạ limembong mal᷊awọ gunang hal᷊ẹ̌’E, lawọ tau Sahani něněntang hal᷊ẹ̌ makakoạ si sire sěbạe makalạ. Ericka kai dokterẹ̌. I sie němile nakoạ perintis sul᷊ungu turusẹ̌ měpakẹ tempone gunang hal᷊ẹ̌e. I sie dingangu kawinge seng bọu něnginjilẹ̌ su haghing negeri. I sie naul᷊ị, ”Pengalaman i  kami něnginjilẹ̌ su werang bal᷊inẹ dingangu pẹ̌dal᷊ahapị nikapěndangeng i kami, nakakoạ pěbawiahi kami limembong mal᷊uasẹ̌.” Ericka bědang nakoạ dokterẹ̌, katewe kal᷊awokange tempo dingangu katatoghase nipakẹ gunang měněntiro soal i Yehuwa dingangu mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ. I sie naul᷊ị ene nakakoạ si sie ”kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌”.

9. Kawe nụe taumata makěndagẹ̌ su roitẹ̌ tawe mal᷊uasẹ̌?

⁹ Paulus němohẹ taumata sarung ’kuměndagẹ̌ doitẹ̌’. Pira taung tamai, sěngkatau perintis su Irlandia nẹ̌bisara su sěngkatau esẹ soal u Mawu. Tau ene němuka dompete, kụ něngal᷊ạ doitẹ̌, apidụ nẹ̌bera, ”Ini mawuku!” Lawọ taumata piạ pěndang kerene, maning i sire tawe měngaku. I sire makěndagẹ̌ su roitẹ̌ dingangu su kěbị apang botonge kawěliangu roitẹ̌. Alkitapẹ̌ něgělị laingatẹ̌, ”Taumata maanggang su roitẹ̌ e kai taumata tawe mawawatụ kapulune su roitẹ̌ e; taumata ipẹ̌pulune su arětạ e tawe masasaheng kal᷊auntu e.” (Měn. 5:9) Taumata makěndagẹ̌ su roitẹ̌ tawe masahengu roitẹ̌. I sie mapulu makaěbạ limembong mal᷊awọ, kụ měpakẹ pěbawiahe gunang mědeạ ene. Ini ”makasunsara” si sie.​—1 Tim. 6:9, 10.

10. Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u kakakalạ dingangu kasasusah?

¹⁰ Memang i kitẹ perlu roitẹ̌. Ene nakoạ dariagạ. (Měn 7:12, NW) Katewe, apa pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌ mạeng doiti kitẹ kětạeng botonge makawěli kebutuhan dasar i kitẹ? Iya! (Basa Měnanasẹ̌ 5:12.) Agur anạ i Yake němohẹ, ”Abe wala iạ masusah arau makalạ. Balạe iạ kumaěng kaěng seng nighělị si siạ.” Tau esẹ ini madiri masusah ual᷊ingu ene makakoạ si sie mẹ̌tako. I sie masingkạ mẹ̌tako kai makawuhụ arengu Mawu. Katewe, kawe nụe i sie madiri makalạ? I sie němohẹ, ”Tadeạu iạ tawe mal᷊aedẹ̌ kụ mẹ̌sunial᷊ẹ̌ si Kau kụ maul᷊ị, ’I sai Yehuwa?’” (Baw. 30:8, 9, NW) I kau aramanung masingkạ taumata limembong mangimang su arětạ sul᷊ungu su Mawu.

11. Apa niul᷊ị i Yesus soal u roitẹ̌?

¹¹ Taumata makěndagẹ̌ su roitẹ̌ tawe makal᷊uasẹ̌ naungu Mawu. Yesus naul᷊ị, ”Tawẹu sarang sěngkatau makapamunara mạengu mawune ruangkatau. U i sie kai sarung limembong kapiane su sěngkatau wọu wal᷊ine. Arau i sie limembon satia su sěngkatau wọu su wal᷊ine. Kerene lai i kamene; tawe mariadi mẹ̌tahamawu Mawu Ruata, ringangu mẹ̌tahamawuko l᷊ai arětạ.” I sie lai naul᷊ị, ”Ariẹbe měngkai mědeạ arětạ’u dunia baug’u watangengue, suapan uane ringangu taing uase makạhupadẹ̌ e ringangu tahatako e ruměnta mẹ̌tako. Su sěmběkane ute, pẹ̌deạko arětạ’u sorga waug’u watangenge suapan uane ringangu taing uase e tawe makahupadẹ̌, dingangu tahatako e tawe makatako.”​—Mat. 6:19, 20, 24.

12. Apa gunane měbiahẹ̌ sederhana? Gělịko contoh.

¹² Lawọ ělang i Yehuwa nẹ̌tawakal᷊ị měbiahẹ̌ sederhana. Ene nakakoạ si sire piạ lawọ tempo gunang měkoạ kapulung Yehuwa  kụ i sire limembong mal᷊uasẹ̌. I Jack, mětẹ̌tanạ su Amerika Serikat, nẹ̌bal᷊ụ bal᷊ene gěguwạ dingangu bisnisẹ̌e tadeạu botonge makoạ perintis dingangu kawinge. I sie naul᷊ị, ”Tawe gampang mẹ̌bal᷊ụ ěntana dingangu wal᷊eng kami masadadạ su soa.” Katewe taunge, sabang mapul᷊ẹ sarang bal᷊e i sie stres ual᷊ingu masalah su pělahal᷊ẹ̌kang. I sie naul᷊ị, ”Kawingku perintis biasa, i sie tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌. I sie naul᷊ị si siạ, ’Bosẹ̌ku kai bosẹ̌ kapaelange!’ Orasẹ̌ ini iạ lai nakoạ perintis, kụ i kami mělẹ̌hal᷊ẹ̌ gunang bosẹ̌ mẹ̌sul᷊ung, Yehuwa.”

13. Kerea i kitẹ botonge měmarikěsa pěndang i kitẹ soal u roitẹ̌?

¹³ I kitẹ harusẹ̌ jujurẹ̌ měmarikěsa pěndang i kitẹ su roitẹ̌. Kěnang pẹ̌tiněna: ’Apa pěbawiahẹ̌ku něnodẹ iạ tụtol᷊e sasasang Alkitapẹ̌ soal u roitẹ̌? Apa mědeạ doitẹ̌ ene nakoạ kahumotongange su pěbawiahẹ̌ku? Apa si siạ arětạ nakoạ limembong penting sul᷊ungu pẹ̌dal᷊ahapịku dingangi Yehuwa lai dingangu taumata wal᷊inẹ? Apa iạ kahěngang-hěngang mangimang Yehuwa sarung měnadia kebutuhanku?’ Pangimangke, Yehuwa tawe měmala taumata apang mangimang si Sie!​—Mat. 6:33.

14. Apa pandangan seimbang soal u kal᷊al᷊uasẹ̌?

¹⁴ Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị su ěllo pěngěnsuenge, taumata sarung ’kuměndagẹ̌ kal᷊al᷊uasẹ̌’. I kitẹ seng něngěndung tawe nẹ̌sal᷊a mạeng i kitẹ seimbang soal u watangeng dingangu doitẹ̌. Kerene lai, tawe nẹ̌sal᷊a mạeng pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌. Pirang katau nẹ̌pěndang taumata tawe wotonge měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Katewe ene bal᷊inẹ kapulung Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Pěmpẹ̌kaěngke ringangu pěmpahul᷊uase, pěmpanginungke anggori kamene e su ral᷊ungu ral᷊uasẹ̌.”​—Měn. 9:7.

15. Apa mangal᷊ene ’kuměndagẹ̌ kal᷊al᷊uasẹ̌’?

¹⁵ Su 2 Timotius 3:4 tawe niul᷊ị taumata limembong makěndagẹ̌ su kal᷊al᷊uasẹ̌ sul᷊ungu kuměndagẹ̌ Mawu. Katewe ayatẹ̌ ene naul᷊ị i sire kuměndagẹ̌ kal᷊al᷊uasẹ̌ ”bal᷊inẹbe” kuměndagẹ̌ Mawu. Sěngkatau pakar Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ayatẹ̌ ene mangal᷊ene ”i sire tawe kụkěndagẹ̌ Mawu sarang kadodọ”. Alkitapẹ̌ naul᷊ị taumata kerene seng nawawa karạ u kal᷊al᷊uasu dunia. (Luk. 8:14) Ini kahěngang-hěngang serius kụ harusẹ̌ tiněnang i sire apang puluang arau makěndagẹ̌ su kal᷊al᷊uasẹ̌.

16, 17. Kerea Yesus nakoạ tatěnoěng soal u kal᷊al᷊uasẹ̌?

¹⁶ Yesus něnodẹ i sie seimbang soal u kal᷊al᷊uasẹ̌. I sie nakoạ sarang ”sal᷊iwangu pẹ̌kakawing” dingangu ”sal᷊iwang gěguwạ”.(Yoh. 2:1-10; Luk. 5:29, NW) Su tempong anggorẹ̌ su pẹ̌kakawing ene nasue, Yesus někoạ mukjizat němal᷊ui akẹ nakoạ anggorẹ̌. Su tempo wal᷊inẹ lai, su tempong taumata němorotesẹ̌ si Yesus kimaěng dingangu něnginung, i sie napakal᷊ahẹ taumata kerene tawe seimbang.​—Luk. 7:33-36.

 ¹⁷ Katewe, kal᷊al᷊uasẹ̌ tawe nakoạ bageang sěbạe penting su pěbawiahi Yesus. Yehuwa kai kahumotongange su pěbawiahe kụ i sie lai nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. I sie něgělị pěbawiahe kụ nate gunang měnal᷊amatẹ̌ taumata. Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Kariangkamang i kamene, kereu i kamene lẹ̌heghesang, tẹ̌tumbiageng, dingangu lẹ̌hinakaneng ual᷊ingu Iạ. Manga nabi apan němpẹ̌biahẹ̌ kal᷊amonan kamene ute seng bọu nitumbiageng kerene. Pěmpahul᷊uasẹ̌ dingangu pěmpahul᷊iagẹ̌, batụ u masaria wawal᷊ise su sorga nisadian Mawu waug’i kamene.”​—Mat. 5:11, 12.

18. Kakiwal᷊o apa makatul᷊ung si kitẹ měmarikěsa, apa i kitẹ tumanịu puluang arau makěndagẹ̌ su kal᷊al᷊uasẹ̌?

¹⁸ Kerea i kitẹ botonge měmarikěsa pěndang i kitẹ soal u kal᷊al᷊uasẹ̌? Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa hiburan nakoạ limembong penting si siạ sul᷊ungu měngibadah dingangu měnginjilẹ̌? Apa iạ mapulu měněntang apa ikẹ̌kapuluangku gunang měkoạ kapulung Mawu? Apa iạ mětẹ̌tiněna pěndang i Yehuwa su tempong měmile hiburan?’ Ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu dingangu mapulu makal᷊uasẹ̌ si Sie, i kitẹ tawe kětạeng mẹ̌těngkarau bọu barang kụ i kitẹ masingkạ ene nẹ̌sal᷊a, katewe lai bọu barang su pěndang i kitẹ tawe makal᷊uasẹ̌ naung’E.​—Basa Markus 12:29, 30.

19. Taumata kerea tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌?

¹⁹ Duniang Setang seng nakasigěsạ taumata karěngụe 6.000 su taunge. Orasẹ̌ ini, su ěllo pěngěnsuenge, dunia napenẹu taumata kětạeng měpẹ̌pandung watangeng hala, doitẹ̌, dingangu kal᷊al᷊uasẹ̌. I sire kětạeng mẹ̌tiněna kapulung i sire hala dingangu apa wotonge kaěbakeng i sire. Katewe, taumata kerene tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌! Nẹ̌tatěntang bọu ene, Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kariangkamang taumata kụ mangumbala [Yehuwa] Ruatane, ringangu mạnaghuang Duatan Yakub mẹ̌tatul᷊unge.”​—Mzm. 146:5.

²⁰Manga ělang i Yehuwa kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ si Sie, kụ sabang taung lawọ taumata měngěndung soal i Yehuwa dingangu kuměndagẹ̌ si Sie. Ini něnodẹ Kararatuang u Mawu seng měpẹ̌parenta, ku sarung makarěntang al᷊amatẹ̌ tawe ikatiněnang i kitẹ! Mạeng i kitẹ měkoạ kapulung Yehuwa, i kitẹ makal᷊uasẹ̌ naung’E, kụ ene makakoạ si kitẹ kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌. Taumata makěndagẹ̌ si Yehuwa sarung mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe! Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung manga sipatẹ̌ dal᷊akị kụ siměpụ ual᷊ingu kakěndagẹ̌ kětạeng mẹ̌pandung watangeng hala. Bọu ene i kitẹ měmanda kerea manga sipatẹ̌ ene nẹ̌tatěntang dingangu sipatu ělang i Yehuwa.