1, 2. Su taung 2018, acara apa sarung mapakasěmbaụ si kitẹ dingangu cara nẹ̌tatěntang bọu acara wal᷊inẹ? Kawe nụe? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

SU TANGGALẸ̌ 31 Maret 2018, jutane taumata su patikụ dunia sarung duměnta su acara kẹ̌koateng sěnsul᷊ẹ sěntaung. Su tempong matangěllo simědạ, Sahiding Yehuwa dingangu lawọ taumata wal᷊inẹ sarung mẹ̌komol᷊ẹ̌ gunang mẹ̌tahěndung tatěbusẹ̌ i Yesus gunang i kitẹ. Sabang taung, Pẹ̌tatahěndungang papateng Yesus napakasěmbaụ taumata dingangu cara sěbạe mapaelẹ̌, něngělembo wọu acara wal᷊inẹ su dunia.

² Yehuwa dingangi Yesus sěbạe mal᷊uasẹ̌ nakasilo jutane taumata diměnta su acara sěbạe penting ini, bọu jam sarang jam, su patikụ dunia. Alkitapẹ̌ nělahẹ, ”Sěngkakakěllane kawe nạung l᷊audu taumata e kụ tawẹ sihinge kakěpal᷊e - kụ tawẹu sarang sěngkatau makarekeng kal᷊awọe. I sire e kai taumata wọu patikụ umatẹ̌, hěnto wansa arau wera.” (Pěl. 7:9, 10) Sabang taung, su acara Pẹ̌tatahěndungang, lawọ taumata měngadatẹ̌ si Yehuwa  dingangi Yesus ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ gěguwạ seng nikoạ i rẹ̌dua. I kitẹ mal᷊uasẹ̌ nakasilo ene!

3. Kakiwal᷊o apa sarung simbaheng su pěngangěndungang ini?

³ Su pěngangěndungang ini, i kau sarung makaěbạ sasimbahu ěpạ kakiwal᷊o ini: (1) Kerea iạ měnadia watangengku gunang Pẹ̌tatahěndungang tadeạu makaěbạ gunane bọu acara ene? (2) Kerea Pẹ̌tatahěndungang makatul᷊ung kěbị ělangu Mawu masěmbaụ? (3) Apa botonge koatengku gunang mapakarěntang kasasěmbaụ su tal᷊oarang ělangu Mawu? (4) Apa sarung piạ Pẹ̌tatahěndungang pěngěnsuenge? Mạeng piạ, kange?

4. Kawe nụe penting si kitẹ duměnta su Pẹ̌tatahěndungang?

⁴ Kawe nụe sěbạe penting i kitẹ duměnta su Pẹ̌tatahěndungang? Sěmbaụ alasange ual᷊ingu měngibadah kai cara i kitẹ maněmbah si Yehuwa. I kitẹ mangimang Yehuwa dingangi Yesus měmẹ̌manda taumata apang mětẹ̌tawakal᷊i duměnta su ibadah sěbạe penting su taung ini. I kitẹ mapulu Yehuwa dingangi Yesus makasilo i kitẹ ene su Pẹ̌tatahěndungang, kecuali i kitẹ kahěngang-hěngang tawe makarěnta. Mạeng kakanoạ i kitẹ něnodẹ i kitẹ měngarěga pěngangibadang i kitẹ, i kitẹ saụ něgělị si Yehuwa sěmbaụ alasang gunang měmohẹ areng i kitẹ su ”bukẹ̌ u pẹ̌tatahěndungang”. Bukẹ̌ ini lai isẹ̌sěbạ ”Bukẹ̌ u Taumata Wiahẹ̌”. Su ral᷊ungu bukẹ̌ ini, piạ arengu kěbị taumata apang gělikangu pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ karạ i Yehuwa.​—Mal. 3:16, NW; Pěl. 20:15.

5. Mạeng seng maraning ěllo Pẹ̌tatahěndungang, kerea i kau ’turusẹ̌ měmarikěsa apa i kau su ral᷊ungu pangangimang’?

⁵ Mạeng seng maraning ěllo Pẹ̌tatahěndungang, i kitẹ botonge měnadia tempo gunang mẹ̌doa dingangu mẹ̌tiněna pakapia kerea katoghase pědal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa. (Basa 2 Korintus 13:5, NW) Rasul Paulus naul᷊ị su tau Sahani, ”Turusẹ̌e parikěsa apa i kau su ral᷊ungu pangangimang.” Kerea carane? I kitẹ botonge mẹ̌kiwal᷊o su watangeng i kitẹ, ’Apa iạ kahěngang-hěngang mangimang kětạeng organisasi ini nipileng i Yehuwa gunang měkoạ kapulu-Ne? Apa iạ někoạ kapaelange gunang měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro habarẹ̌ mapia? Apa kakanoạku něnodẹ iạ kahěngang-hěngang mangimang i kitẹ seng měbẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge kụ kasuengu pěměrentang Setang seng marani? Apa pangangimangku si Yehuwa dingangi Yesus bědang matoghasẹ̌ kere su tempong iạ buhudeng nakoạ ělang i Yehuwa?’ (Mat. 24:14; 2 Tim. 3:1; Ibr. 3:14) Mạeng i kitẹ mẹ̌tiněna sasimbahu manga kakiwal᷊o ini, i kitẹ botonge turusẹ̌ ’měmarikěsa’ i sai i kitẹ.

6. (a) Kětạeng dingangu cara apa i kitẹ makatarimạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌? (b) Apa nikoạ u sěngkatau penatua gunang měnadia watangenge gunang Pẹ̌tatahěndungang sabang taung, kụ kerea i kau měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung?

⁶ Sěmbaụ cara i kau měnadia watangengu gunang Pẹ̌tatahěndungang ene kai mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna artikel nělahẹ kawe nụe acara ene penting. (Basa Yohanes 3:16; 17:3.) Mạeng mapulu měbiahẹ̌ kěkalẹ̌, i kitẹ  harusẹ̌ masingkạ si Yehuwa dingangu mangimang su Ahuse, i Yesus. Kětạeng ene carane. Gunang měnadia watangeng i kitẹ gunang Pẹ̌tatahěndungang, i kitẹ botonge měmile sěmbaụ bahan makatul᷊ung si kitẹ limembong mědal᷊ahapị dingangi rẹ̌dua. Sěngkatau saudara seng marěngụ nakoạ penatua někoạ ene. Taunge i sie měnděndesọ artikel Měhabarẹ̌ soal u Pẹ̌tatahěndungang dingangu kakěndagẹ̌ seng nitodẹ i Yehuwa dingangi Yesus si kitẹ. Mạeng seng maraning ěllo Pẹ̌tatahěndungang, i sie saụ mẹ̌basa manga artikel ene dingangu mẹ̌tiněna pakapia kawe nụe acara ene sěbạe penting. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i sie saụ měndesọ sěmbaụ arau darua artikel wuhu. I sie lai měbẹ̌basa dingangu mětẹ̌tiněna maral᷊ung pẹ̌bawasang Alkitapẹ̌ gunang Pẹ̌tatahěndungang. Penatua ini nẹ̌bera su tempong měkoạ ene, i sie nakaěbạ tatěntiro wuhu sabang taung. Kụ limembong penting, cara měngěndung kerene nakakoạ si sie limembong makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangi Yesus. Mạeng měngěndung kerene, i kau lai sarung limembong makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangi Yesus. I kau lai sarung limembong měngarěga apa seng nikoạ i rẹ̌dua, dingangu makaěba limembong lawọ gunane bọu Pẹ̌tatahěndungang.

7. (a) Yesus nẹ̌doa apa su Hěbing Perjamuan Tuang kahumotongange? (b) Apa buktine Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i Yesus?

⁷ Su Hěbing Perjamuan Tuang kahumotongange, Yesus naul᷊ị sěmbaụ daroa. I sie nẹ̌doa soal u kasasěmbaụe dingangi Amange. Yesus lai nẹ̌doa tadeạu kěbị murite lai masěmbaụ. (Basa Yohanes 17:20, 21.) Tantu Yehuwa simimbahẹ̌ daroang Ahuse ikẹ̌kěndag’E. Sul᷊ungu pěngangibadang bal᷊inẹ, Pẹ̌tatahěndungang nakal᷊ahẹ kasasěmbaụ su tal᷊oarang Sahiding Yehuwa. Su ěllo ene, jutane taumata bọu haghing bangsa dingangu awạu pisi nẹ̌tatěntang, nẹ̌komol᷊ẹ̌ sěngkasio su patikụ dunia kụ něnodẹ i sire mangimang Yehuwa seng něndolohẹ̌ Ahuse. Su piram baụ tampạ, taumata bọu suku nẹ̌tatěntang sěbạe tawe wiasa měngibadah sěngkasio. Mạeng i sire měkoạ ene, taumata wal᷊inẹ mẹ̌pěndang ene tawe nẹ̌tatahino. Katewe, pěndang i Yehuwa dingangi Yesus tawe kerene. Su těngong i rẹ̌dua, kasasěmbaụ i kitẹ su Pẹ̌tatahěndungang ene mal᷊ěnggihẹ̌.

8. Apa tatanatang Yehuwa si Yehezkiel?

⁸ Ual᷊ingu i kitẹ ělang i Yehuwa, i kitẹ tawe huměkosẹ̌ i kitẹ nasěmbaụ dingangu cara kerene. Yehuwa seng něněbal᷊ẹ̌ soal u kasasěmbaụ ini su tatanata-Ne si Yehezkiel. I Sie něngoro si Yehezkiel pěngal᷊ạ darua těking, sěmbaụ gunang ”Yehuda” kụ sěmbaụ gunang ”Israel”. I Sie něngoro si Yehezkiel pěngal᷊ạ darua těking ene gunang ipakasěmbaụ. (Basa Yehezkiel 37:15-17.) ”Pertanyaan Pembaca” su Menara Pengawal Juli 2016 nělahẹ, ”Bọu nabi Yehezkiel, Yehuwa něněbal᷊ẹ̌ manga ělang’E sarung mẹ̌bal᷊ị sarang Ěntanang Pẹ̌dariandi kụ sarung ipakasěmbaụ makoạ sěmbaụ wangsa. Tumuhụ těbal᷊ẹ̌ ene lai, taumata apang měnẹ̌němbah Mawu su ěllo pěngěnsuenge sarung ipakasěmbaụ makoạ sěmbaụ kelompok.”

9. Sabang taung su Pẹ̌tatahěndungang, kerea i kitẹ nakasilo kasasěmbaụ kere nitěbal᷊i Yehezkiel?

⁹ Něnětạ taung 1919, humotong Yehuwa kadodọ-kadodọ saụ něngatorẹ̌ dingangu napakasěmbaụ i sire apang nilanisẹ̌. I sire ini kere těking gunang ”Yehuda”. Bọu ene, kakạl᷊awọe taumata apang piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su dunia nẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangi sire  apang nilanisẹ̌. I sire apang piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ su dunia kai kere těking gunang ”Israel”. Yehuwa nẹ̌diandi i Sie sarung ’mapakariadi sěmbaụ’ darua těking ene su lima-Ne. (Yeh. 37:19) Yehuwa měkoạ i sire apang nilanisẹ̌ dingangu ”domba wal᷊inẹ” mariadi ”ghapaěng sěmbaụ”. (Yoh. 10:16; Za. 8:23) Orasẹ̌ ini, darua kelompok ini nasěmbaụ kụ sěngkasio nẹ̌tahamawu si Yehuwa. I sire sarung piạ sěmbaụ Datu, i Yesus Kristus, isẹ̌sěbạ ělangu Mawu ”Daud”. (Yeh. 37:24, 25) Sabang taung su Pẹ̌tatahěndungang, su tempong i kitẹ nẹ̌komol᷊ẹ̌ gunang mẹ̌tahěndung papateng i Yesus, i kitẹ nakasilo kasasěmbaụ bọu darua kelompok ini kere seng nitěbal᷊i Yehezkiel. Katewe, apa koateng i kitẹ gunang měndiagạ dingangu mapakarěntang kasasěmbaụ su tal᷊oarang ělangu Mawu?

10. Kerea i kitẹ botonge makarěntang kasasěmbaụ su tal᷊oarang ělangu Mawu?

¹⁰ Apa cara kahumotongange koateng i kitẹ gunang mapakarěntang kasasěmbaụ su tal᷊oarang ělangu Mawu? Ene kai mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těngkasanạ u naung. Su tempong su dunia, Yesus naul᷊ị su manga murite i sire harusẹ̌ masanạ naung. (Mat. 23:12) Taumata su dunia ini hanesẹ̌ měmanda watangeng i sire limembong penting sul᷊ungu wal᷊inẹ. Katewe, mạeng masanạ naung, i kitẹ sarung měngarěga anạu sěmbaụ apang nakoạ měngangahạ su sidang dingangu tumol᷊e laahạ i sire. Kětạeng cara ene makakoạ sidang masěmbaụ. Limembong penting lai, mạeng masanạ naung, i kitẹ sarung makal᷊uasẹ̌ naungi Yehuwa ual᷊ingu  i Sie ”rụdokạ taumata mal᷊aobotẹ̌, dingangu kụkěndagu taumata naunge masanạ”.​—1 Ptr. 5:5.

11. Mẹ̌tiněna soal u borotẹ̌ dingangu anggorẹ̌ su Pẹ̌tatahěndungang makatul᷊ung si kitẹ mapakarěntang kasasěmbaụ. Kawe nụe?

¹¹ Apa cara karuane koateng i kitẹ gunang mapakarěntang kasasěmbaụ? Ene kai mẹ̌tiněna pakapia apa mangal᷊ene borotẹ̌ dingangu anggorẹ̌. I kitẹ harusẹ̌ měkoạ ene maraning tempong Pẹ̌tatahěndungang dingangu su hěbing pẹ̌tatahěndungang. (1 Kor. 11:23-25) Borotẹ̌ tawẹ apa ragine něnodẹ badang i Yesus tawẹ dosane seng nighělịe nakoạ sasěmbah. Anggorẹ̌ mahamụ něnodẹ dahang i Yesus. Katewe, bal᷊inẹ kětạeng makasingkạ těntiro dasarẹ̌ ini, piạ lai harusẹ̌ koateng i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung tatěbusẹ̌ i Yesus ene ual᷊ingu darua kakěndagẹ̌ kaguwạkenge seng nitodẹ. Yehuwa seng něgělị Ahuse gunang i kitẹ, kụ i Yesus mapulu měgělị pěbawiahe gunang i kitẹ. Mạeng i kitẹ mẹ̌tiněna kakěndagi rẹ̌dua, ene makawahansang si kitẹ kuměndagẹ̌ si rẹ̌dua. Kụ kakěndagi kitẹ si Yehuwa sarung makatoghasẹ̌ kasasěmbaụ i kitẹ.

12. Su běke soal u datu dingangu ělange, kerea Yesus napakal᷊ahẹ Yehuwa mapulu i kitẹ měgělị ampung su taumata wal᷊inẹ?

¹² Apa cara katělune koateng i kitẹ gunang mapakarěntang kasasěmbaụ? Ene kai měgělị ampung. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ něnodẹ i kitẹ mẹ̌tarimakasẹ Yehuwa seng něgělị ampung si kitẹ bọu tatěbusẹ̌ i Yesus. Gunang měnodẹ kawe nụe penting měgělị ampung, Yesus nẹ̌běke soal u sěngkatau datu dingangu ělange. Basako Matius 18:23-34 kụ pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa makawahansang si siạ měkoạ apa nitěntirong i Yesus? Apa iạ masabarẹ̌ dingangu makaěna pěndangu anạu sěmbaụ? Apa iạ sadia měgělị ampung si sire apang nakatědụ naungku?’ Tantu, piạ dosa limembong mawěhạ bọu dosa wal᷊inẹ. Kụ piạ dosa sěbạe masigěsạ ampungang ual᷊ingu i kitẹ tawe nasukụ. Katewe, běkeng Yesus něněntiro si kitẹ apa kẹ̌kapulung Yehuwa bọu i kitẹ. (Basa Matius 18:35.) Yesus napakal᷊ahẹ i Yehuwa tawe měgělị ampung si kitẹ mạeng i kitẹ tawe měgělị ampung su anạu sěmbaụ su tempong i sire kahěngang-hěngang seng nẹ̌tobatẹ̌. Tantu hal᷊ẹ̌ ene harusẹ̌ tiněnang i kitẹ pakapia. Gunang měndiagạ kasasěmbaụ, i kitẹ harusẹ̌ měgělị ampung su taumata wal᷊inẹ kere seng nitěntirong i Yesus si kitẹ.

13. Mạeng i kitẹ měndiagạ pẹ̌darame dingangu taumata wal᷊inẹ, kawe nụe ene makarěntang kasasěmbaụ?

¹³ Mạeng měgělị ampung, i kitẹ měndiagạ pẹ̌darame dingangu anạu sěmbaụ. Rasul Paulus naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tatapẹ̌ masěmbaụ lai piạ pẹ̌darame dingangu anạu sěmbaụ. (Ef. 4:3) Maraning tempong Pẹ̌tatahěndungang arau nal᷊iu bọu ene, lembone su hěbi ene, pẹ̌tiněna kerea i kitẹ měkoạ taumata wal᷊inẹ. Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa i sire apang masingkạ si siạ nakasilo mal᷊ahẹ iạ tawe turusẹ̌ pědu su tau nakatědụ naungku? Apa taumata wal᷊inẹ nakasilo iạ nẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame dingangu mapakarěntang kasasěmbaụ?’ Ini kakiwal᷊o penting harusẹ̌ tiněnang i kitẹ.

14. Kerea i kitẹ měnodẹ i kitẹ ”mẹ̌sasabarẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ su ral᷊ungu kakěndagẹ̌”?

¹⁴ Apa cara kaěpạe koateng i kitẹ gunang mapakarěntang kasasěmbaụ? Ene kai mẹ̌těno si Yehuwa měnodẹ kakěndagẹ̌. (1 Yoh. 4:8) I kitẹ tawe maul᷊ị, ”Iạ harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌darame dingangu anạu sěmbaụ, katewe iạ tawe harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangi sire.” Mạeng mẹ̌pikirẹ̌ kerene, i kitẹ tawe timuhụ su sasasang i Paulus gunang ”mẹ̌sasabarẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ su ral᷊ungu  kakěndagẹ̌”. (Ef. 4:2, NW) Su ayatẹ̌ ene, i Paulus tawe kětạeng nẹ̌bera ”mẹ̌sasabarẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ” katewe i sie naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ měkoạ ene ”su ral᷊ungu kakěndagẹ̌”. Darua hal᷊ẹ̌ ene nẹ̌tatěntang. Su sidang, piạ haghing taumata, kụ Yehuwa seng němol᷊eng si sire kěbị sarang i Sie. (Yoh. 6:44) Tantu Yehuwa němanda piạ lawọ alasang gunang kuměndagẹ̌ si sire. Mạeng anạu sěmbaụ botonge makatarimạ kakěndagu Mawu, kawe nụe i kitẹ maul᷊ị i sire tawe wotonge makatarimạ kakěndagi kitẹ? I kitẹ harusẹ̌ mapulu-pulu kuměndagẹ̌ si sire kere ikẹ̌kapulung Yehuwa.​—1 Yoh. 4:20, 21.

15. Kerea i kitẹ masingkạ sarung piạ Pẹ̌tatahěndungang kasamuriange?

¹⁵ Su sěngkatempo, i kitẹ sarung duměnta su Pẹ̌tatahěndungang pěngěnsuenge. Bọu apa i kitẹ nakasingkạ? Paulus naul᷊ị su tau Sahani apang nilanisẹ̌ su tempong i sire mẹ̌tahěndung papateng i Yesus sabang taung, i sire ’mělẹ̌habaru kapapohong i Tuang sarạeweng i sie ruměnta’. (1 Kor. 11:26) Su těbal᷊e soal u ěllo pěngěnsuenge, Yesus lai naul᷊ị soal u ’darěntane’. Su tempong nẹ̌bisara soal u kasasusah masaria seng mal᷊ighạ duměnta, i sie naul᷊ị, ”Bọu e tatialang Ahus’u Taumata e sarung ikasilo su l᷊angị. Su tempo ene patikụ umatẹ̌ su dunia e sarung mahul᷊ungkang. I sire sarung makasilo Ahus’u Taumata kạděntane su wowom binawa ringangu kawasa ringangu kawawantugẹ̌ masěllahẹ̌. Napiri gaghuwạe sarung tiukang, kụ Ahus’u Taumata sarung měndoloh’u manga malạekatẹ̌ ipangomol᷊ẹ̌ kawanuan’E wọu kěbị bukun dunia ěpạ e, dingangu wọu pungu l᷊angị sěmbaụ sarang pungu l᷊angị bal᷊ine.” (Mat. 24:29-31) Yesus sarung ’měngomol᷊ẹ̌ kawanuane’ su tempong i sie mẹ̌bawa kěbị tau Sahani apang nilanisẹ̌ bọu dunia sarang sorga. Ene sarung mariadi su tempong kasasusah masaria seng něnětạ katewe su tempong sekẹ Harmagedon bědang tawe něnětạ. Su sekẹ ene, Yesus, dingangi sire 144.000, sarung mẹ̌sekẹ lumawang manga ratu su dunia, kụ sarung makauntung. (Pěl. 17:12-14) I kitẹ sarung duměnta su Pẹ̌tatahěndungang pěngěnsuenge těntal᷊ang i Yesus bědang tawe ’diměnta’ gunang měngomol᷊ẹ̌ si sire apang nilanisẹ̌. Ene Pẹ̌tatahěndungang kasamuriange.

16. Kawe nụe i kau mẹ̌tawakal᷊i duměnta su Pẹ̌tatahěndungang taung ini?

¹⁶ Pẹ̌tawakal᷊ịe duměnta su Pẹ̌tatahěndungang papateng i Yesus su tanggalẹ̌ 31 Maret 2018. Kụ pẹ̌dorong Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kau gunang měkoạ bageangu tadeạu i kitẹ manga ělang’E tatapẹ̌ masěmbaụ. (Basa Mazmurẹ̌ 133:1.) Su sěngkatempo, i kitẹ sarung duměnta su Pẹ̌tatahěndungang pěngěnsuenge. Sarang ěllo ene marěnta, mahịe i kitẹ měnodẹ i kitẹ měngarěga kasasěmbaụ makal᷊uasẹ̌ nikapěndangeng i kitẹ su Pẹ̌tatahěndungang sabang taung.