1. Masalah apa tẹ̌tatěngong i kitẹ, katewe kawe nụe Yehuwa mal᷊uasẹ̌ su manga ělang’E masatia? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

MĚBIAHẸ̌ su dunia ini tawe gampang. Contone, lawọ bọu i kamene anạu sěmbaụ ikẹ̌kěndagi kami nakaěbạ sakị mawěhạ. Piạ lai harusẹ̌ měngurusẹ̌ keluarga seng maghurang. Sěnggạ lai harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měnadia kebutuhan u keluarga. I kami lai masingkạ i kamene tụtatěngo bal᷊inẹ kětạeng sěmbaụ masalah, katewe piram baụ masalah su tempo mẹ̌sul᷊ung! Ini tantu nakasue lawọ tempo, roitẹ̌, dingangu katatoghasi kamene. Katewe i kamene mangimang Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kamene. I kamene masingkạ kěbị sarung makoạ limembong mapaelẹ̌ ual᷊ingu i Sie seng nẹ̌diandi ene. Pangangimang i kamene tantu nakal᷊uasẹ̌ si Yehuwa!

2. Kerea Yesaya 40:29 nakatoghasẹ̌ si kitẹ, katewe pẹ̌sasal᷊a gěguwạ apa ěndịu koateng i kitẹ?

² Apa i kau pẹ̌sěnsul᷊ẹ nakapěndang masalah tẹ̌tatěngongu tumanịu mawěhạ? Mạeng i kau nakapěndang kerene, i kau  tawe sẹ̌sanu. Pirang katau ělangu Mawu masatia su tempong tamai nakapěndang kerene. (1 Rat. 19:4; Ayb. 7:7) Apa nakatul᷊ung si sire tatapẹ̌ nẹ̌tatahang? I sire mạngumbala si Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị Mawu ”mạnoghasẹ̌ taumata kụ mạsaghedẹ̌”. (Yes. 40:29) Katewe, i kami nasusah naung ual᷊ingu piạ pirang katau ělang i Yehuwa nẹ̌pěndang cara kapaelange gunang mẹ̌tatahang ene kai měngirul᷊e měkoạ kapulung Yehuwa. I sire nẹ̌pěndang mẹ̌tahamawu si Yehuwa ene kai bawawaěng bal᷊inẹbe al᷊amatẹ̌. Hakị u ene i sire něngědo nẹ̌basa Alkitapẹ̌, měngibadah, dingangu měnginjilẹ̌. Mạeng i sire měkoạ ene, Setang mal᷊uasẹ̌.

3. (a) Kerea tadeạu Setang tawe makakoạ si kitẹ mělome? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

³ Setang madiri i kitẹ matoghasẹ̌. Kụ i sie masingkạ i kitẹ sarung matoghasẹ̌ mạeng sibukẹ̌ měkoạ kapulung Yehuwa. Hakị u ene mạeng i kitẹ nal᷊owe secara fisik dingangu emosi, abe pẹ̌těngkarau bọu Yehuwa. Pẹ̌těngkaranịe si Sie. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Sie sarung mapakatei ringangu mapakatoghas’i kamene ringangu mapakasẹ̌gadi kamene.” (1 Ptr. 5:10; Yak. 4:8) Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung bọu Yesaya 40:26-31. Manga ayatẹ̌ ene něnodẹ Yehuwa botonge měnoghasẹ̌ si kitẹ. Bọu ene, i kitẹ lai měngěndung darua situasi makakoạ si kitẹ tawe měkoạ mal᷊awọ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. I kitẹ lai sarung měngěndung kerea měpakẹ prinsip Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang.

4. Apa kaěndungang i kitẹ bọu Yesaya 40:26?

⁴ Basa Yesaya 40:26. Tawẹ apa taumata botonge makarekeng bituing su langị. Manga peneliti mangimang aramanung piạ 400 miliarẹ̌ bituing su galaksing kitẹ. Maning kerene, Yehuwa něgělị areng su kěbị bituing ene. Apa kaěndungang i kitẹ soal i Yehuwa? Mạeng bituing pẹ̌pandungang i Yehuwa, sěmbal᷊iau ene barang nate, něngělembọe lai i kamene! I kamene seng někoạ kapulu-Ne, bal᷊inẹ ual᷊ingu ene harusẹ̌ koateng, katewe ual᷊ingu i kamene makěndagẹ̌ si Sie. (Mzm. 19:2, 4, 15) I Amang i kitẹ ikẹ̌kěndagẹ̌ masingkạ kěbị haghi soal i kamene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị sarang ”kakěpal᷊u utạ su těmbọ u seng nirekenang kěbị”. (Mat. 10:30) Yehuwa mapulu i kitẹ masingkạ i Sie ’měnděndiagạ pẹ̌bawiahu taumata maimang’. (Mzm. 37:18) Nal᷊ahẹ, Yehuwa nakasilo kěbị masalah tẹ̌tatěngong i kamene, kụ i Sie botonge měgělị katatoghasẹ̌ tadeạu i kamene botonge mẹ̌tatahang.

5. Kawe nụe i kitẹ mangimang Yehuwa botonge měnoghasẹ̌ si kitẹ?

⁵ Basa Yesaya 40:28. Yehuwa Simbul᷊u energi arau katatoghasẹ̌. Kěnang pẹ̌tiněna, contone, kal᷊awọu energi nighělị’E su matangěllo. Měmamohẹ bukẹ̌ ilmu pengetahuan, i David Bodanis, naul᷊ị sabang dětikẹ̌ matangěllo něněbang energi kal᷊awọe mẹ̌sul᷊ung dingangu lěntụu miliarẹ̌e bom atom.  Peneliti wal᷊inẹ lai něndekeng kal᷊awọu energi nisěbangu matangěllo su ral᷊ungu satu detik botonge makasadia energi gunang kěbị taumata karěngụe 200.000 su taunge! Tantu, Yehuwa, mẹ̌gaghělịu energi su matangěllo, botonge lai měnoghasẹ̌ si kitẹ gunang tumatěngo masalang kitẹ.

6. Kerea parentang Yesus makal᷊uasẹ̌, dingangu apa pul᷊ise si kitẹ?

⁶ Basa Yesaya 40:29. Mẹ̌tahamawu si Yehuwa makal᷊uasẹ̌ si kitẹ. Yesus naul᷊ị su manga murite, ’Pěmpẹ̌tol᷊eko titaku.’ Bọu ene i sie lai naul᷊ị, ’I kamene sarung makapěndang mal᷊unsemahẹ̌. U Kal᷊awọu titaku makạl᷊uasẹ̌ dingangu wawawaěng takụ pakipasaěng si kamene mahaěng!’ (Mat. 11:28-30) Bawera ene sěbạe kahěngang! Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i kitẹ ěndịu sěbạe nal᷊owe su tempong suměbang měngibadah arau měnginjilẹ̌. Katewe kerea pěndang i kitẹ su tempong seng napul᷊ẹ? I kitẹ nakapěndang mal᷊unsemahẹ̌ dingangu limembong sadia tumatěngo masalang kitẹ. Parentang i Yesus kahěngang-hěngang makal᷊uasẹ̌.

7. Běkeko pengalaman něnodẹ Matius 11:28-30 ene kahěngang.

⁷ Kěnang pẹ̌tiněna pengalaman sěngkatau saudari. I sie nakaěbạ sakị kelelahan kronis, depresi, dingangu těmbọe gụgiadẹ̌. Hakị u ene pẹ̌sěnsul᷊ẹ tawe gampang si sie duměnta měngibadah. Katewe, piạ su sahěllo, i sie nẹ̌tawakal᷊i diměnta su pěngangibadang. Kụ i sie němohẹ, ”Nasẹ̌ e soal u naung nakadodọ. Nasẹ̌ ene nakahiborẹ̌ si siạ kụ iạ nitědọkangu ěllo mata. Iạ saụ nakatahěndung iạ harusẹ̌ měngibadah.” I sie mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nẹ̌tawakal᷊i diměnta něngibadah!

8, 9. Apa mangal᷊ene bawerang Paulus, ”Kamagengu iạ lome, ute seng su orasẹ̌ ene e iạ matoghasẹ̌”?

⁸ Basa Yesaya 40:30. Aramanung i kitẹ botonge měkoạ kěbị haghi, katewe i kitẹ tawe makakoạ mal᷊awọ dingangu katatoghasi kitẹ hala. Ini harusẹ̌ ěndungang i kitẹ. Rasul Paulus botonge makakoạ lawọ hal᷊ẹ̌, katewe i sie tawe makakoạ kěbị apa ikẹ̌kapuluange. I sie nẹ̌běke pěndange si Yehuwa, kụ Yehuwa simimbahẹ̌, ”Kawasa-Ku e limembọeweng katoghase kereu i kau e su ral᷊ungu karal᷊ome.” Paulus nakaěna apa niul᷊ị i Yehuwa si sie. Hakị u ene i sie naul᷊ị, ”Kamagengu iạ lome, ute seng su orasẹ̌ ene e iạ matoghasẹ̌.” (2 Kor. 12:7-10) Apa mangal᷊ene bawerang Paulus?

⁹ Paulus masingkạ katatoghase piạ kětạkenge. Harusẹ̌ piạ u limembong matoghasẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si sie. Rohkẹ̌ masusi bọu Mawu botonge měnoghasẹ̌ si Paulus su tempong i sie lome. Kụ bal᷊inẹ kětạeng ene. Rohkẹ̌ ene lai makatoghasẹ̌ si Paulus gunang měkoạ apa tawe ikakoạe dingangu katatoghase hala. Ini lai botonge mariadi si kitẹ. Mạeng Yehuwa měgělị rohkẹ̌’E masusi, i kitẹ sarung kahěngang-hěngang matoghasẹ̌!

10. Kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Daud timatěngo masalane?

¹⁰ Pemazmur Daud hanesẹ̌ makapěndang rohkẹ̌ masusi bọu Mawu něnoghasẹ̌ si sie. I sie nẹ̌kantarị, ”I Kau e nanoghasẹ̌ si siạ baugu mapakawatạu rokạ; dingangu laontol᷊u Ruataku takụbe těnehang pẹ̌bawukirang i sire.” (Mzm. 18:30) Piạ rokạ arau masalah kụ tawe kawatạkeng i kitẹ dingangu toghasi kitẹ hala. I kitẹ harusẹ̌ makitul᷊ung si Yehuwa.

11. Kerea rohkẹ̌ masusi makatul᷊ung si kitẹ tumatěngo masalah?

¹¹ Basa Yesaya 40:31. Kasiahe tawe makatělạ marěngụ mạeng měpakẹ katatoghase hala. Katatoghasẹ̌ bọu lintasan naik udara nakakoạ si sie turusẹ̌ tumělạ.  Ini nakakoạ kasiahe tumělạ marau dingangu měndesọ energi. Hakị u ene, mạeng i kau tụtatěngo masalah mawěhạ, pẹ̌tiněnạe soal u kasiahe. Pẹ̌dorong Yehuwa měgělị katatoghasẹ̌ bọu ”rohkẹ̌ u Ruata e, mẹ̌tatul᷊ung” ene. (Yoh. 14:26) I kitẹ botonge mẹ̌dorong Yehuwa měgělị rohkẹ̌’E sabang tempo, 24 su kaorase sahěllo. I kitẹ lai ěndịu mẹ̌pěndang harusẹ̌ makitul᷊ung si Yehuwa su tempong nẹ̌sitori dingangu anạu sěmbaụ su sidang. Katewe kawe nụe sitori ene nariadi?

12, 13. (a) Kawe nụe pẹ̌sěnsul᷊ẹ piạ pẹ̌sasitori su tal᷊oarang tau Sahani? (b) Bọu pěbawiahi Yusup, i kitẹ něngěndung apa soal i Yehuwa?

¹² Pẹ̌sasitori nariadi ual᷊ingu i kitẹ tawe nasukụ. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, naung i kitẹ ěndịu natědụ ual᷊ingu apa niwera arau nikoạu taumata wal᷊inẹ. Arau, i kitẹ nakatědụ naungu taumata wal᷊inẹ. Ini nakoạ sasal᷊ukạ mawěhạ. Katewe ini kesempatan si kitẹ gunang měnodẹ kasasatia si Yehuwa. Kerea carane? Carane ute sěngkapěhal᷊ẹ̌ su ral᷊ungu pẹ̌darame dingangu anạu sěmbaụ. Yehuwa makěndagẹ̌ si sire maning i sire tawe nasukụ, kụ i kitẹ lai harusẹ̌ kerene.

¹³ Yehuwa tawe měndiagạ manga ělang’E bọu sasal᷊ukạ. I kitẹ nakaěndung ene bọu pěbawiahi Yusup. Su tempong Yusup mangudạ, manga tuhange iri si sie. I sire nẹ̌bal᷊ụ i sie nakoạ ělang, kụ i sie niwawa sarang Misirẹ̌. (Pěnd. 37:28) Yehuwa kahěngang-hěngang nakasilo apa nariadi. Kụ i Sie tantu nasusah naung su tempong nakasilo hapị’E, ělang’E masatia i Yusup, nikoạ kerene. Maning kerene, Yehuwa tawe nẹ̌sěding ene nariadi. Samurine, su tempong i Yusup nitokẹ něměrkosa kawingi Potifar kụ niselẹ̌, Yehuwa tawe něngambang si sie. Katewe apa Mawu něněntang si Yusup? Tala. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”[Yehuwa] e mẹ̌tẹ̌tul᷊ung i sie hakịu i sie mangkeweng [nakakoạ] su ral᷊ungu patikụ munarane.”​—Pěnd. 39:21-23.

14. Apa gunane mạeng i kitẹ tawe mẹ̌pědu?

¹⁴ Contoh wal᷊inẹ lai i Daud. Lawọ taumata tawe nakapěndang kasasusah kere i Daud. Maning kerene, hapị u Mawu tawe měmala watangenge mẹ̌pědu. I sie němohẹ, ’Kumbahang mẹ̌bawal᷊uang dingangu sumahoka dal᷊ungu naungu, ene samatang makawawa silakạ.’ (Mzm. 37:8) Alasang penting  ’kumbahang’ mẹ̌bawal᷊uang, arau mẹ̌pědu, ene kai ual᷊ingu i kitẹ mapulu mẹ̌těno si Yehuwa. ’I Sie tawe měhukung si kitẹ tuhụ dosang kitẹ’, katewe i Sie měgělị ampung si kitẹ. (Mzm. 103:10) Piạ lai gunane wal᷊inẹ mạeng i kitẹ tawe mẹ̌pědu. Contone, mẹ̌pědu makakoạ tekanan darah tinggi dingangu masalah pernapasan. Ene makarusa hati dingangu pankreas, kụ ene makakoạ masalah pencernaan. Bọu ene lai, mạeng mẹ̌pědu, i kitẹ tawe makapẹ̌tiněna mapia. Ěndịu i kitẹ mẹ̌bera arau měkoạ barang makatědụ naungu taumata wal᷊inẹ, kụ ini makakoạ i kitẹ turusẹ̌ stres. Hakị u ene kapaelange i kitẹ matěnang. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Dal᷊ungu naung mal᷊enehẹ̌ e makạhuweka wadang.” (Baw. 14:30) Hakị u ene, apa botonge koateng mạeng taumata wal᷊inẹ nakatědụ naungi kitẹ? Kụ, kerea i kitẹ mẹ̌dame dingangu taumata wal᷊inẹ? I kitẹ botonge měpakẹ sasasang Alkitapẹ̌.

15, 16. Apa harusẹ̌ koateng mạeng piạ u nakatědụ naung i kitẹ?

¹⁵ Basa Efesus 4:26. I kitẹ tawe huměkosẹ̌ mạeng taumata bal᷊inẹ ělangi Yehuwa někoạ barang dal᷊akị si kitẹ. Katewe, mạeng anạu sěmbaụ arau keluargang i kitẹ nẹ̌bera arau někoạ barang nakatědụ naung i kitẹ, i kitẹ tantu sěbạe natědụ naung. Kerea mạeng i kitẹ tawe miwul᷊e apa seng nariadi? Apa i kitẹ tatapẹ̌ pědu, maning ene seng taunge nal᷊iu? Arau apa i kitẹ tumol᷊e sasasang Alkitapẹ̌ gunang masahawụ mẹ̌bisara masalah ene? Kakạrěngụe i kitẹ tawe mẹ̌bisara dingange, i kitẹ limembong masigěsạ mẹ̌dame dingange.

¹⁶ Kerea mạeng piạ saudara nakatědụ naungu, kụ i kau turusẹ̌ mětẹ̌tiněna ene? Apa botonge koatengu tadeạu mẹ̌dame ringange? Humotong, pẹ̌doa si Yehuwa. Pẹ̌dorong tadeạu i Sie mẹ̌tul᷊ung si kau mẹ̌bisara pakapia dingange. Pẹ̌tahěndung, saudara ene lai hapị i Yehuwa. (Mzm. 25:14) Mawu makěndagẹ̌ si sie. Yehuwa mapia su hapị’E, kụ i Sie mědẹ̌dorong i kitẹ lai kerene. (Baw. 15:23; Mat. 7:12; Kol. 4:6) Karuane, pẹ̌tiněna pakapia apa sarung paul᷊ikangu si sie. Abe mẹ̌pěndang i sie sangaja nakatědụ naungu. Aramanung ene pẹ̌sasal᷊a arau i kau nẹ̌sal᷊a tiněna situasine. I kau lai harusẹ̌ měngaku ěndịu i kau lai nẹ̌sal᷊a. Humotong i kau botonge mẹ̌bera kere ini, ”Ěndịu iạ gampang tersinggung, katewe su tempong i kau nẹ̌bera si siạ kahěbi, iạ nakapěndang . . . ” Mạeng bisarang i rua tawe nakarěntang pẹ̌darame, turusẹ̌e pẹ̌tawakal᷊i. Pẹ̌doa gunang i sie. Pẹ̌dorong Yehuwa měngal᷊amatẹ̌ si sie dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau turusẹ̌ mẹ̌tahěndung sipate mapia. I kau botonge mangimang Yehuwa sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng i kau kahěngang-hěngang mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame dingangu saudara ene, ual᷊ingu i sie lai hapị u Mawu.

17. Kerea Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ saụ mědal᷊ahapị dingang’E mạeng i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a? Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měnarimạ tul᷊umang’E?

¹⁷ Pirang katau nẹ̌pěndang tawe layak mẹ̌tahamawu si Yehuwa ual᷊ingu bọu někoạ  pẹ̌sasal᷊a gěguwạ. Pěndang nẹ̌sal᷊a makailang pẹ̌darame, kal᷊al᷊uasẹ̌, dingangu katatoghasẹ̌. Datu Daud lai nẹ̌tawakal᷊i lumawang pěndang ene, kụ naul᷊ị, ”Karěngụu iạ deng tawe měngaku rosaku, iạ e tụtal᷊iahu ual᷊ingu měnẹ̌nukung kanandung ěllo. Ěllo hěbi i Kau e měnẹ̌nědạ si siạ.” I Daud bahani někoạ apa dẹ̌dorongang i Yehuwa. I sie němohẹ, ”Bọu e iạ e měngaku rosaku si Kau ringangu i Kau e mangampung kal᷊awọu rosaku.” (Mzm. 32:3-5) Mạeng i kau bọu někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ, Yehuwa sadia měgělị ampung. I sie mapulu mẹ̌tul᷊ung si kau saụ mědal᷊ahapị dingang’E. Katewe i kau harusẹ̌ měnarimạ tul᷊umang nisadia-Ne bọu manga penatua. (Baw. 24:16; Yak. 5:13-15) Hakị u ene abe pěngampal᷊ẹ̌! Ene makakoạ i kau měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ arau tala. Katewe mạeng bědang nakapěndang nẹ̌sal᷊a maning seng marěngụ dosanu niampungang, apa harusẹ̌ koatengu?

18. Kawe nụe pengalaman i Paulus makatul᷊ung si sire apang piạ pěndang tawe layak mẹ̌tahamawu si Yehuwa?

¹⁸ Rasul Paulus lai pẹ̌sěnsul᷊ẹ mạkadodọ naunge ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊ane su tempong tamai. I sie naul᷊ị, ”Iạ e kai rarolohangu Mawu kasanakenge. Iạ e ta hinone ikasěbạ darolohang, batụu iạ e kawe wọu nẹ̌tingkaị jamaatu Mawu.” Maning kerene, i sie naul᷊ị, ”Kai ual᷊ingken tatal᷊ěntụu Ruata e ute iạ nakoạ kere kakakoạku e su orasẹ̌ ini.” (1 Kor. 15:9, 10) Yehuwa masingkạ Paulus tawe nasukụ. Katewe Yehuwa něnarimạ si Paulus maning i sie kerene, kụ Yehuwa mapulu Paulus mangimang ene. Mạeng i kau kahěngang-hěngang nẹ̌sasěsilẹ̌ ual᷊ingu apa seng nikoạu kụ nẹ̌běke ene si Yehuwa, dingangu su penatua mạeng perlu, Yehuwa sarung měgělị ampung si kau. Pangimangke Yehuwa seng něgělị ampung si kau, kụ tarimạe ene!​—Yes. 55:6, 7.

19. Apa ayat tahunan 2018, kụ kawe nụe ene penting si kitẹ?

¹⁹ Su tempong pěngěnsuengu duniang Setang kakạranine, i kitẹ mang makahombang lawọ masalah. Katewe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung Yehuwa, seng ”mạnoghasẹ̌ taumata kụ mạsaghedẹ̌ e, měmẹ̌mahansang si saing kụ tawe makakoạ manga apa”, sarung měgělị kěbị haghi gunang mẹ̌tul᷊ung si kau tatapẹ̌ masatia si Sie. (Yes. 40:29; Mzm. 55:23; 68:20) Su kanandụu taung 2018, ayat tahunan ini makakoạ si kitẹ mẹ̌tahěndung tatěntiro penting ene su tempong i kitẹ duměnta měngibadah su Banalang Kararatuang. I kitẹ sarung makawasa bawera su ayatẹ̌ ini, ”Taumata kụ mạngumbala [si Yehuwa], e sarung makahombang kuatẹ̌ buhu.”​—Yes. 40:31.