1. Putusang apa harusẹ̌ koatengu mangangudạ? Apa makatul᷊ung si sire tadeạu tawe ghuměnggang? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

I KAMENE mangangudạ ěndịu setuju su tempong mẹ̌daral᷊eng, i kamene harusẹ̌ měmutusẹ̌ makoạ saranga. Pěbawiahẹ̌ ene mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌daral᷊eng. Hakị u ene, dongkeng mangudạ i kamene harusẹ̌ měkoạ rencana makoạ saranga. Měkoạ rencana tawe gampang. Mahuala arenge Heather nẹ̌běke, ”Ini makạtakụ. I kau harusẹ̌ měmutusẹ̌ apa koatengu su pěbawiahu.” Mạeng pěndangu kerene, pẹ̌tahěndung bawerang Yehuwa, ”Abe ghaghiantang arau ghuměnggang, u Iạ e Ruatanu. I kau e Takụ ipakatoghasẹ̌ dingangu Takụ itul᷊ung.”—Yes. 41:10.

2. Kerea i kamene masingkạ Yehuwa mapulu pěbawiahi kamene mal᷊uasẹ̌?

² Yehuwa mapulu i kamene matahuěna měkoạ rencana gunang ěllo mahi. (Měn. 12:1; Mat. 6:20) I Sie mapulu i kamene mal᷊uasẹ̌. Ini mal᷊ahẹ su tempong i kamene nakasilo, nakaringihẹ̌, dingangu nakapěndang apa seng niriadi-Ne. Yehuwa  lai mapadul᷊i si kitẹ su hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ. I Sie něgělị sasasa dingangu něněntiro si kitẹ dal᷊engu wiahẹ̌ kapaelange. Hakị u ene, mạeng taumata tawe měnarimạ sasasa-Ne, mạsusah naung’E. I Sie nẹ̌bera si sire apang tawe timol᷊e sasasa-Ne, ’I kamene puluang měkoạ dal᷊akisẹ̌. Taumata apang měmpẹ̌němbah si Siạ sarung mahul᷊uasẹ̌, arawe i kamene makahombang kamamea. I sire sarung mahul᷊uasẹ̌ dingangu mahul᷊iagẹ̌.’ (Yes. 65:12-14) Mạeng matahuěna měmile, i kitẹ sarung makawantugẹ̌ areng i Yehuwa.—Baw. 27:11.

3. Apa těgung Yehuwa si kamene?

³ Rencana apa nitěgung Yehuwa si kamene? Yehuwa něndiadi taumata piạ kebutuhan rohani. Hakị u ene tadeạu mal᷊uasẹ̌, i kamene harusẹ̌ masingkạ si Yehuwa dingangu mẹ̌tahamawu si Sie. (Mzm. 128:1; Mat. 5:3) Binatang kětạeng kumaěng, měnginung, dingangu měhite. Katewe Yehuwa mapulu i kamene měkoạ rencana makal᷊uasẹ̌ si kamene. Měndariadinu kai Mawu pungu tatal᷊ěntụ, ’Mawu mal᷊uasẹ̌’, i Sie něndiadi taumata ”kere watangeng’E”. (2 Kor. 13:11; 1 Tim. 1:11, NW; Pěnd. 1:27) I kamene sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng mẹ̌těno Mawung kitẹ makěndagẹ̌. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Limembong makariangkamang e měngonggọ, sul᷊ungu měnarimạ e.” (MMR. 20:35) I kamene tantu nakapěndang bawera ini kahěngang. Ini kai prinsip dasaru pěbawiahẹ̌. Hakị u ene Yehuwa mapulu i kamene měkoạ rencana kụ dasare kakěndagẹ̌ si Sie dingangu su taumata wal᷊inẹ.—Basa Markus 12:28-31.

4, 5. Apa nakal᷊uasẹ̌ si Yesus?

⁴ Yesus nakoạ tatěnoěng kapaelange si kamene mangangudạ. Su tempong i sie bědang kadodọ, i sie tantu mal᷊uasẹ̌ měnalang. Kere niul᷊ị u Alkitapẹ̌, piạ tempo ”waugu luměge” dingangu tempo ”waugu mẹ̌sal᷊ai”. (Měn. 3:4) Yesus lai mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa ual᷊ingu i sie něngěndung bọu Binohẹ Susi. Su tempong umure 12, manga guru su bait naherang ual᷊ingu ’sasimbange matahuěna’.—Luk. 2:42, 46, 47.

⁵ Su tempong Yesus seng natělang, i sie mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu někoạ apa dẹ̌dorongangu Mawu. Contone, Mawu mapulu i sie mẹ̌bawa ”habarẹ̌ makạdal᷊uasẹ̌ e su makakasiang” dingangu ’mapakapiang matang tau wuta’. (Luk. 4:18) Mazmurẹ̌ 40:9 naul᷊ị pěndang i Yesus, ”Iạ e mal᷊uasẹ̌ mẹ̌koạ kapulu-Nu, Mawu.” Yesus mal᷊uasẹ̌ měněntiro taumata wal᷊inẹ soal i Amange. (Basa Lukas 10:21.) Su sěngkatempo, bọu i sie nẹ̌bisara dingangu sěngkatau wawine soal u ibadah tutune, Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Kaěngku e ute kai mẹ̌koạ kapulun Sie kụ něndoloh’u Iạ, dingangu měngganapẹ̌ munara kụ seng nisarakang’E si Siạ.” (Yoh. 4:31-34) Yesus mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu něnodẹ kakěndagẹ̌ su Mawu dingangu su taumata wal᷊inẹ. Mạeng měkoạ kerene, i kamene lai sarung mal᷊uasẹ̌.

6. Apa gunane mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ soal u rencana nikoạu gunang ěllo mahi?

 ⁶ Lawọ tau Sahani nakoạ perintis dongkeng mangudạ, kụ ene nakal᷊uasẹ̌ si sire. Kěnang pẹ̌běke rencana nikoạ i kamene si sire. ”Karaki e tawe masasěhụ kereu tawe tatiněnnaěng pakapia; karaki e mawunạ, kereu mal᷊awọ mẹ̌gěllị u sasasa.” (Baw. 15:22) I sire ěndịu mẹ̌bera makoạ perintis ene kai pelatihan makatul᷊ung si kamene su kanandụu wiahẹ̌. Yesus něngěndung mal᷊awọ bọu i Amange su tempong i sie su sorga. Kụ su tempong i sie su dunia, i sie turusẹ̌ měngěndung. I sie mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu něnginjilẹ̌ su taumata wal᷊inẹ dingangu tatapẹ̌ masatia su tempong sigěsạ. (Basa Yesaya 50:4; Ibr. 5:8; 12:2) Mahịe i kitẹ měngěndung kawe nụe dinas sepenuh waktu makal᷊uasẹ̌ si kamene.

7. Kawe nụe lawọ mangangudạ mal᷊uasẹ̌ měkoạ muritẹ̌?

⁷ Yesus něngoro si kitẹ ’pěkoạ muritẹ̌’ dingangu pěněntiro taumata. (Mat. 28:19, 20) Mạeng hal᷊ẹ̌ ini makoạ dal᷊engu wiahẹ̌, i kamene sarung mal᷊uasẹ̌ kụ makawantugẹ̌ arengu Mawu. Kere hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ, harusẹ̌ piạ tempo měngěndung tadeạu makakoạ mapaelẹ̌. Timothy nakoạ perintis dongkeng mangudạ, i sie nẹ̌běke, ”Iạ mal᷊uasẹ̌ němile dinas sepenuh waktu, ini kai cara měnodẹ iạ makěndagẹ̌ si Yehuwa. Humotong, tawẹ apa něngěndung Alkitapẹ̌ dingangku, katewe su apang iạ něngal᷊ing sarang tampạ bal᷊inẹ, su ral᷊ungu sěmbul᷊ang piạ pirang katau něngěndung Alkitapẹ̌. Sěngkatau něnětạ diměnta su Banalang Kararatuang. Bọu ene iạ timol᷊e Sekolah Alkitab bagi Saudara Lajang karěngụe dua wul᷊ang. Kụ iạ nakaěbạ tugasẹ̌ buhu, ndaị sene piạ ěpạ u katau něngěndung Alkitapẹ̌ dingangku. Iạ mal᷊uasẹ̌ měněntiro taumata wal᷊inẹ, ual᷊ingu iạ nakasilo kerea rohkẹ̌ masusi němal᷊ui pěbawiahi sire.” * (Pěmanda catatan kaki.)—1 Tes. 2:19.

8. Apa lai seng nikoạ u manganguda tadeạu botonge měnginjilẹ̌ su taumata l᷊awọ?

⁸ Piạ lai mangangudạ něngěndung bawera wal᷊inẹ. Contone, Jacob bọu Amerika Utara, němohẹ, ”Su tempong umurẹ̌ku pitu taung, lawọ hapị su kělasẹ̌ku tau Vietnam. Iạ mapulu mẹ̌běke soal i Yehuwa si sire. Hakị u ene iạ někoạ rencana měngěndung werang i sire. Carane ute iạ měmanda Měhabarẹ̌ werang Inggris dingangu werang Vietnam. Iạ lai nědal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụ bọu sidang werang Vietnam maraning bal᷊eng kami. Su tempong umurẹ̌ku 18, iạ nakoạ perintis. Bọu ene iạ timol᷊e Sekolah Alkitab bagi Saudara Lajang. Ini nakatul᷊ung si siạ su tampạ tugasẹ̌ buhu. Su kelompok werang Vietnam ene iạ perintis, kụ kětạeng sẹ̌saku penatua. Lawọ tau Vietnam mạherang ual᷊ingu iạ masingka werang i sire. I sire měmẹ̌maringang si siạ pasuẹ̌, kụ kasauange piạ u mapulu měngěndung Alkitapẹ̌ dingangku. Pirang katau seng nisahani.”—Pěmanda MMR. 2:7, 8.

9. Apa gunane hal᷊ẹ̌ měkoạ muritẹ̌?

⁹ Hal᷊ẹ̌ měkoạ muritẹ̌ měněntiro si kamene kerea carane měhal᷊ẹ̌ dingangu mẹ̌bisara pakapia. I kamene lai sarung percaya diri dingangu matahuěna. (Baw. 21:5; 2 Tim. 2:24) Katewe ini  limembong makal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i kamene měngěndung kerea měnodẹ pangangimang bọu Alkitapẹ̌. I kamene lai měngěndung kerea sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangi Yehuwa.—1 Kor. 3:9.

10. Kawe nụe i kamene botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌, maning su tampạ i kamene mahal᷊i taumata mapulu měngěndung Alkitapẹ̌?

¹⁰ I kamene botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ su hal᷊ẹ̌ měkoạ muritẹ̌ maning su tampạ i kamene mahal᷊i taumata měngěndung Alkitapẹ̌. Gunang měkoạ muritẹ̌, kěbị dal᷊ohong sidang sěngkapěhal᷊ẹ̌ kere sěmbaụ tim. Maning kětạeng sěngkatau nakakoạ muritẹ̌, i kitẹ kěbị mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i kitẹ kěbị něnginjilẹ̌. Contone, Brandon merintis sio taung su tampạ mahal᷊i taumata měngěndung Alkitapẹ̌. I sie nẹ̌běke, ”Iạ puluang měnginjilẹ̌ ual᷊ingu ene dẹ̌dorongang i Yehuwa si siạ. Iạ nakoạ perintis su tempong nasueng sikol᷊ane. Iạ mal᷊uasẹ̌ měmahansang mangangudạ su sidang kụ nakasilo i sire někoạ kemajuan rohani. Bọu timol᷊e Sekolah Alkitab bagi Saudara Lajang, iạ nakaěbạ tugasẹ̌ buhu. Su tampạ ene, tawẹ apa taumata něngěndung dingangku nisahani, katewe su anạu sěmbaụ bal᷊inẹ pia. Iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu iạ někoạ rencana měkoạ muritẹ̌ ene makoạ hal᷊ẹ̌ku su kanandụu pěbawiahẹ̌ku.”—Měn. 11:6.

11. Apa cara nikoạ u mangangudạ gunang měkoạ kapulung Yehuwa?

¹¹ Piạ lawọ cara gunang měkoạ kapulung Yehuwa. Contone, lawọ mangangudạ nẹ̌tul᷊ung su proyek pembangunan. Hasụe Banalang Kararatuang harusẹ̌ koateng. Bangunan kere ini makawantugẹ̌ areng i Yehuwa, hakị u ene mẹ̌tul᷊ug hal᷊ẹ̌ ene makakoạ si kau mal᷊uasẹ̌. I kau lai botonge měhal᷊ẹ̌ sěngkasiọ dingangu anạu sěmbaụ. Kụ i kau lai makaěndung lawo, contone kerea carane měhal᷊ẹ̌ pakapia tadeạu tawe masilakạ dingangu kerea sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangu pengawas.

12. Kerea merintis makaahạ si kau sarang hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ?

¹² Saudara arenge Kevin naul᷊ị, ”Dongkeng kadodọ iạ mapulu makoạ pelayan sepenuh waktu. Kụ iạ nakoạ perintis su tempong umurẹ̌ku 19. Tadeạu piạ doitẹ̌, iạ něhal᷊ẹ̌ pirang sul᷊ẹ sěngkamisa dingangu saudara, i sie basẹ̌. Iạ něngěndung kerea měngatụ bal᷊e, měmasẹ̌ janela dingangu pintu. Bọu ene, iạ timol᷊e tim penanggulangan bencana alam, karěngụe dua taung. I kami někoạ Banalang Kararatuang dingangu wal᷊eng anạu sěmbaụ. Su tempong nakaringihẹ̌ piạ kebutuhan su Afrika Selatan, iạ něloho formulir, kụ iạ nitarimạ. Su Afrika, sabang pirang kamisa iạ něngal᷊ing bọu proyek Banalang Kararatuang sěmbaụ sarang proyek bal᷊inẹ. Anạu sěmbaụ su kelompok pembangunan nakoạ keluargaku. I kami mẹ̌tanạ sěngkasio, měngěndung Alkitapẹ̌, dingangu sěngkapěhal᷊ẹ̌. Iạ lai mal᷊uasẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu anạu sěmbaụ su tampạ ene sabang misa. Tawe  napikirẹ̌ si siạ, rencana takụ nikoạ su tempong bědang kadodọ nakakoạ si siạ mal᷊uasẹ̌.”

13. Kawe nụe lawọ mangangudạ mal᷊uasẹ̌ měhal᷊ẹ̌ gunang Yehuwa su Betel?

¹³ Pirang katau kangerẹ merintis orasẹ̌ ini mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su Betel. Měhal᷊ẹ̌ sene makal᷊uasẹ̌ si kau ual᷊ingu kěbị apa koatengu ene gunang Yehuwa. Keluarga Betel mẹ̌tul᷊ung měnadia Alkitapẹ̌ dingangu publikasi makatul᷊ung taumata měngěndung těntirong Alkitapẹ̌. I Dustin, mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su Betel, naul᷊ị, ”Dinas sepenuh waktu nakoạ cita-citaku su tempong umurẹ̌ku sio taung. Kụ iạ nakoạ perintis su apang nasueng sikol᷊ane. Sěntaung stenga bọu ene, iạ nakaěbạ undangan měhal᷊ẹ̌ su Betel. Pai sene iạ něngěndung měpakẹ mesin cetak, bọu ene iạ něhal᷊ẹ̌ su bageang měkoạ program komputer. Su Betel iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu botonge makaringihẹ̌ langsung perkembangan hal᷊ẹ̌ měkoạ muritẹ̌ su patikụ dunia. Iạ mal᷊uasẹ̌ měhal᷊ẹ̌ sini ual᷊ingu apa nikoạ i kami makatul᷊ung taumata tadeạu mẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa.”

14. Apa botonge koatengu tadeạu sadia makoạ pelayan sepenuh waktu?

¹⁴ Apa botonge koatengu tadeạu sadia makoạ pelayan sepenuh waktu? Tadeạu  botonge měkoạ kapaelange gunang Yehuwa, si kau harusẹ̌ piạ sipatu tau Sahani. Pakarading měngěndung Hengetang u Mawu, mẹ̌tiněna ene, dingangu měgělị sasimbahẹ̌ su pěngangibadang. Kạpẹ̌sikol᷊ane, i kamene botonge měngěndung tadeạu limembong mapelesa měnginjilẹ̌. Pěngěndungke měnodẹ i kau mapadul᷊i su taumata, carane měkiwal᷊o pěndange dingangu dumaringihẹ̌ sasimbahe. I kamene lai botonge mẹ̌tul᷊ung su sidang, contone měmurěsi dingangu měkoạ barang narusa su Banalang Kararatuang. Yehuwa mal᷊uasẹ̌ měpakẹ taumata naunge masanạ dingangu mapulu měhal᷊ẹ̌. (Basa Mazmurẹ̌ 110:3; MMR. 6:1-3) Rasul Paulus němaringang si Timotius gunang makoạ utusan injil ual᷊ingu i sie ”timeleng kere sěngkatau mapia”.—MMR. 16:1-5.

15. Apa botonge koatengu tadeạu makaěbạ hal᷊ẹ̌ makatul᷊ung si kau su dinas perintis?

¹⁵ Lawọ perintis harusẹ̌ měhal᷊ẹ̌. (MMR. 18:2, 3) Ěndịu, i kamene botonge tumol᷊e kursus singkat. Ini makatul᷊ung si kamene makaěbạ hal᷊ẹ̌ paruh waktu su tampạ i kamene. Běkeko su pengawas wilayah dingangu su perintis bal᷊inẹ soal u rencananu, kụ pẹ̌dorong těgu bọu i sire. Bọu ene, kere niwerang Alkitapẹ̌, ”Umbalạ e su MAWU e kal᷊awọu karakinu arau rencananu, tangu munaranu e sarungbe piạ ual᷊ine arau hasile.”—Baw. 16:3; 20:18.

16. Apa gunane dinas sepenuh waktu gunang pěbawiahu su tempo mahi?

¹⁶ I kau botonge mangimang Yehuwa mapulu i kamene ”makahombang” pěbawiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ su tempo mahi. (Basa 1 Timotius 6:18, 19.) Dinas sepenuh waktu makatul᷊ung si kau makoạ tau Sahani matělang su tempong i kau sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangu pelayan sepenuh waktu wal᷊inẹ. Bọu ene lai, lawọ nakapěndang pẹ̌kakawing i sire nakoạ mapia ual᷊ingu mělayani sepenuh waktu dongkeng mangudạ. Biasane, i sire apang nakoạ perintis su tempong bědang tawe nẹ̌kawing sarung turusẹ̌ merintis dingangu kawinge.—Rm. 16:3, 4.

17, 18. Kawe nụe měkoạ rencana harusẹ̌ dingangu kaguwạu naung?

¹⁷ Mazmurẹ̌ 20:5 nělahẹ soal i Yehuwa, ’Karimạko i Sie měgělị u kal᷊awọu apang ilẹ̌ěningu ringangu mapakariading patikụ rencananu piạ hasile.’ Su tempong i kamene měkoạ rencana gunang tempo mahi, pẹ̌tiněna apa sarung koatengu su pěbawiahu. Pẹ̌tiněna apa seng nikoạ i Yehuwa orasẹ̌ ini dingangu kerea i kamene botonge mẹ̌tul᷊ung. Bọu ene pěkoạ rencana makal᷊uasẹ̌ si Sie.

¹⁸ Su tempong i kamene měpakẹ pěbawiahẹ̌ gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa dingangu makawantugẹ̌ areng’E, i kamene sarung mal᷊uasẹ̌. I kamene makaěbạ ”karal᷊unsemahu e su MAWU, i Sie sarung mapakasaheng [”měgělị”, NW] ěnningu naungu”.—Mzm. 37:4.