Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

Kakiwal᷊ong Mẹ̌bawasa

Kakiwal᷊ong Mẹ̌bawasa

Apa su tau Sahani botonge piạ senjata api, ěndịu pistolẹ̌ arau lutang gunang měndiagạ batangenge mạeng piạ u měndariha?

Tau Sahani tumol᷊e prinsip Alkitapẹ̌ su tempong měmutusẹ̌ soal u kerea měndiagạ batangeng i sire. Ene mangal᷊ene i sire tawe měpakẹ senjata, kere pistolẹ̌, lutang, arau senjata api wal᷊inẹ gunang měndiagạ si sire mạeng piạ u měndariha. Kěnang pěmanda piram baụ alasange:

Pěbawiahu taumata masusi su těngong Yehuwa. Pemazmur Daud němohẹ soal i Yehuwa, ”I Kau e simbul᷊u patikụ diadikang.” (Mzm. 36:10) Hakị u ene mạeng tau Sahani měmutusẹ̌ měndiagạ batangenge arau arětạe, i sie harusẹ̌ mẹ̌tahěndung apa nikoạe tawe makasilakạ taumata wal᷊inẹ arau makarěntang utang daha.—Pang. 22:8; Mzm. 51:14, Terjemahan Dunia Baru.

Barang pẹ̌paketangu gunang dariagạ ěndịu piạ makakoạ utang daha. Katewe, mạeng piạ lutang, taumata limembong gampang měmate, maning ene sengaja arau tala. * (Pěmanda catatan kaki.) Bọu ene lai taumata měkoạ dal᷊akị ěndịu matakụ, hakị u ene mạeng makasilo lutang, i sie sauneng měndal᷊akị kụ tantu piạ u mate.

Su hěbi maraning papatene Yesus něngoro manga murite pẹ̌bawa peda, katewe timonane bal᷊inẹ gunang měndiagạ batangeng i sire. (Luk. 22:36, 38) Yesus mapulu měněntiro sěmbaụ ěndung maarěga: Manga murite tawe harusẹ̌ mẹ̌dal᷊ia, maning tumatěngo taumata měbẹ̌bawa senjata arau aghidẹ̌. (Luk. 22:52) Sarětạeng i Petrus němotọ tul᷊ingu ělang imang mawantugẹ̌, Yesus něngoro si Petrus, ”Suhịe kapia pedanu e su homane.” Bọu ene Yesus naul᷊ị sěmbaụ prinsip gunang kěbị tau Sahani, ”U kěbị apang měmpamateng peda e, sarung lai mateng peda.”—Mat. 26:51, 52.

Kere nitěbal᷊ẹ̌ su Mikha 4:3, ělangu Mawu ’sarung měmpaněsal᷊ẹ̌ pedang sire koateng bajakẹ̌ dingangu wěngkong sire makoạ pisọ laambesẹ̌’. Tau Sahani tutune kẹ̌kakiral᷊aěng ual᷊ingu i sire puluang mẹ̌dame. I sire tụtol᷊e parentang Mawu kere nilahẹ i rasul Paulus, ”Kereu piạu měmpẹ̌koạ dal᷊aị si kamene abeko wal᷊ise ringangu ral᷊aị” dingangu ”pěhingidẹ̌ko sěngapam botonge mědeạu měbiahẹ̌ mararame ringangu kěbị taumata”. (Rm. 12:17, 18) Maning Paulus nakahombang silakạ, kere piạ u němul᷊aho barang niwawane, i sie tawe limawang atorangu Alkitapẹ̌ gunang měndiagạ watangenge. (2 Kor. 11:26) I sie mangimang su Mawu dingangu masingkạ sasasa bọu Alkitapẹ̌ ene ”limembong piạ gunane wọu aghidẹ̌”.—Měn. 9:18.

Su tau Sahani pěbawiahẹ̌ limembong maarěga bọu arětạ. I kitẹ masingkạ ”pěbawiah’u taumata e wal᷊inewe kahiang kakakalạ e”. (Luk. 12:15) Hakị u ene mạeng piạ taumata měkoạ dal᷊ai madiri mẹ̌bal᷊ui maning i kitẹ seng nẹ̌bisara pakapia, i kitẹ harusẹ̌ tumol᷊e sasasang i Yesus, ”Kumbahang měmal᷊isẹ̌ une si sai apan měkẹ̌koạ dal᷊akị.” Ini mangal᷊ene i kitẹ měmala i sie měngal᷊ạ apa ikẹ̌kapulune. (Mat. 5:39, 40; Luk. 6:29) * (Pěmanda catatan kaki.) Tantu kapaelange tawe makoạ korban bọu kakanoạ dal᷊aki. I sire ěndịu tawe měkoạ kerene mạeng i kitẹ tumol᷊e sasasang Alkitapẹ̌, tawe mapakasilong arětạ i kitẹ. (1 Yoh. 2:16) Bọu ene lai, i kitẹ tawe tumanịu guměnggang mạeng lampung masingkạ i kitẹ kai Sahiding Yehuwa kụ puluang mẹ̌dame.—Baw. 18:10.

Tau Sahani měngẹ̌ngarěga hati nurani taumata wal᷊inẹ. (Rm. 14:21) Piạ anạu sěmbaụ ěndịu himěkosẹ̌ arau masangkong mạeng makaringihẹ̌ anạu sěmbaụe piạ lutange gunang dariagạ. Ěndịu tumuhụ hukung, i kitẹ piạ hakẹ̌ měpakẹ senjata. Katewe ualingu makěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, i kitẹ tawe měkoạ barang makasangkong si sire.—1 Kor. 10:32, 33; 13:4, 5.

Tau Sahani mapulu makoạ tatěnoěng su taumata wal᷊inẹ. (2 Kor. 4:2; 1 Ptr. 5:2, 3) Mạeng su tau Sahani piạ lutang gunang dariagạ, penatua sarung měgělị sasasa bọu Alkitapẹ̌ si sie. Mạeng i sie měmutusẹ̌ tatapẹ̌ měndesọ lutang ene, i sie tawe makoạ tatěnoěng mapaelẹ̌. Hakị u ene, i sie tawe makaěbạ tanggung jawab arau hak istimewa su sidang. Kerene lai mạeng piạ tau Sahani mělẹ̌hal᷊ẹ̌, kụ su hal᷊ẹ̌ ene i sie harusẹ̌ mẹ̌bawa senjata. Kapaelange mạeng i sie mědeạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ. *—Pěmanda catatan kaki.

Tau Sahani harusẹ̌ měmutusẹ̌ hala soal u cara měndiagạ batangeng i sire, keluarga, dingangu arětạ i sire arau lai soal u hal᷊ẹ̌ nipilene. Su tempong měkoạ putusang ene i sie harusẹ̌ tumol᷊e prinsip u Alkitapẹ̌. Mawung i kitẹ mapelesa něgělị si kitẹ prinsip-prinsip ene ual᷊ingu i Sie makěndagẹ̌ si kitẹ. Hakị u ene tau Sahani apang mědẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa němile tawe měndesọ senjata gunang měndiagạ batangenge. I sire masingkạ mạeng i sire mangimang su Mawu dingangu tumol᷊e prinsip u Alkitapẹ̌, i sire sarung makapěndang tạkonsange apa sarang karěngụe.—Mzm. 97:10; Baw. 1:33; 2:6, 7.

Su tempong kasasusah masaria, tau Sahani mangimang si Yehuwa dingangu tawe mẹ̌tawakal᷊i měndiaga batangeng i sire

^ par. 3 Sěngkatau Sahani aramanung mapulu piạ lutang gunang berburu arau gunang měndiagạ batangenge bọu binatang buas. Katewe mạeng lutang ene tawe paketang, pelorẹ̌e harusẹ̌ sěbangeng arau manga bageang bọu lutang ene bukaěng kụ taho su tampạ makakungsị. Mạeng su tampạ ene piạ atorang bọu pěměrenta tawe botonge piạ senjata api, tau Sahani tumol᷊e atorang ene.—Rm. 13:1.

^ par. 6 Tadeạ u makasingkạ cara měndiagạ batangeng bọu pemerkosaan, pẹ̌basạe artikel ”Cara Mencegah Pemerkosaan” su Sedarlah! 8 Maret 1993.

^ par. 2 Tadeạu makasingkạ mal᷊awọ soal u hal᷊ẹ̌ kụ harusẹ̌ mẹ̌bawa senjata, pěmandạe Menara Pengawal 1 November 2005, hlm. 31 dingangu Menara Pengawal 1984 No. 59, hlm. 27-28.