1, 2. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung carane měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

SUSI nẹ̌běke, ”Maraning sěntaung bọu papateng anạ i kami, naungi kami mẹ̌sul᷊ungu lẹ̌irisang.” Sěngkatau saudara kawinge sěngkělěndịu nate nẹ̌běke, i sie ”sěbạewe natědụ-tědụ” kụ ene nakasakị si sie. Piạ lawọ nakapěndang kerene. Su sidang tau Sahani orasẹ̌ ini, lawọ anạu sěmbaụ tawe nẹ̌tiněna taumata ikẹ̌kěndage mate su tempong Harmagedon bědang tawe nariadi. Ěndịu taumata ikẹ̌kěndagu nate arau i kau masingkạ piạ u lụl᷊ahunsusa. I kau tantu mapulu masingkạ, ’Kerea i sire apang lụl᷊ahunsusa makaěbạ lahiborẹ̌?’

² Piạ u maul᷊ị tempo botonge makapia kěbị lesẹ. Katewe apa ene kahěngang? Sěngkatau wal᷊u nẹ̌bera, ”Tumuhụ pengalamanku, makakoạ sěngkatau maul᷊e ene kai  cara i sie měpakẹ tempo.” Tadeạu lesẹ su wadang mapia, harusẹ̌ piạ tempo dingangu undageng. Kerene lai, tadeạu lesẹ u naung mapia, harusẹ̌ piạ tempo dingangu harusẹ̌ undangeng. Hakị u ene apa botonge makạtul᷊ung si sire apa lụl᷊ahunsusa tadeạu tawe tumanịu masusah naung?

3, 4. Kawe nụe Yehuwa makaěna pěndang i kitẹ su tempong i kitẹ lụl᷊ahunsusa?

³ I Amang i kitẹ matal᷊ěntụ, Yehuwa, kapaelange měhiborẹ̌ si kitẹ. (Basa 2 Korintus 1:3, 4.) I Sie makapěndang susah naung nikapěndangengu taumata. I Sie nakoạ tatěnoěng kapaelange su hal᷊ẹ̌ ene, kụ i Sie nẹ̌diandi su manga ělang’E, ”Seng Iạ e měhiborẹ̌ si kamene.”—Yes. 51:12; Mzm. 119:50, 52, 76.

⁴ Yehuwa lai bọu kinailangengu taumata ikẹ̌kěndag’E, kere i Abraham, Ishak, Yakub, Musa, dingangi Datu Daud. (Pẹ̌t. 12:6-8; Mat. 22:31, 32; MMR. 13:22) Alkitapẹ̌ nělahẹ i Yehuwa kahěngang-hěngang mapulu mapakawiahẹ̌ si sire manga esẹ masatia ene. (Ayb. 14:14, 15) Su tempong nipěbiahẹ̌, i sire sarung mal᷊uasẹ̌ dingangu masehatẹ̌. Yehuwa lai nasusah naunge su tempong kinapateng Ahuse kaiakanenge. Alkitapẹ̌ naul᷊ị Yesus kai ”anạ kẹ̌kapiaěng’E”. (Baw. 8:22, 30) I kitẹ lai tawe makatiněna kerea pěndang i Yehuwa su tempong nakasilo Ahuse nate ual᷊ingu nirarihang.—Yoh. 5:20; 10:17.

5, 6. Apa sěmbaụ cara Yehuwa měhiborẹ̌ si kitẹ?

⁵ Pangimangke Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Hakị u ene pẹ̌doạe si Yehuwa dingangu pẹ̌běke kěbị kasasusang naungu. I kitẹ mambeng mahiborẹ̌ ual᷊ingu masingkạ Yehuwa makaěna pěndang i kitẹ dingangu sadia mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Katewe kerea i Sie měkoạ ene?

⁶ Sěmbaụ carane ute měgělị rohkẹ̌ masusi. (MMR. 9:31) Yesus nẹ̌diandi i Amang i kitẹ sarung měgělị rohkẹ̌ masusi si sire apang mědẹ̌dorong. (Luk. 11:13) Susi, nisěbạ humotong nẹ̌bera, ”I kami hanesẹ̌ mẹ̌tumpěkuhẹ̌ dingangu mědẹ̌dorong Yehuwa měhiborẹ̌ si kami. Sabang i kami měkoạ ene, karal᷊unsěmahẹ̌ bọu Mawu měněntanudẹ̌ naung dingangu tiněnang i kami.”—Basa Filipi 4:6, 7.

7, 8. Kawe nụe i kitẹ mangimang Yesus sarung měhiborẹ̌ si kitẹ?

⁷ Su tempong su dunia Yesus nẹ̌těno kěbị sipati Amange bọu bawera dingangu kakanoạe. (Yoh. 5:19) Yehuwa  něndolohẹ̌ si Yesus sarang dunia gunang měhiborẹ̌ si saing ”něngkanawo naunge” dingangu si sire ’apang naunge nasusa’. (Yes. 61:1, 2; Luk. 4:17-21) Taumata masingkạ, Yesus makapěndang kasasusang i sire kụ i sie kahěngang-hěngang mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire.—Ibr. 2:17.

⁸ Su tempong Yesus bědang mangudạ, aramanung piạ anạu sěngkatau arau hapịe nate. Contone, papạe tiri, i Yusup, ěndịu seng nate su tempong Yesus bědang mangudạ. * (Pěmanda catatan kaki.) Kěnang pẹ̌tiněna tantu tawe gampang si Yesus, sěngkatau mapadul᷊i su taumata wal᷊inẹ, tumatěngo susah ene, kụ su tempo ene lai i sie harusẹ̌ měhiborẹ̌ si mamạe dingangu manga tuarine.

9. Bọu apa i kitẹ nakasingkạ Yesus nakahěngang pěndangu taumata wal᷊inẹ?

⁹ Su tempong i sie něnginjilẹ̌, Yesus něnodẹ i sie kahěngang-hěngang makahěngang pěndangu taumata. Contone, Su tempong hapịe, i Lazarus nate, Yesus nakapěndang kasasusang i Maria dingangi Marta. Ene nakakoạ si sie simangị dingang, maning i sie masingkạ su tempo ene lai i sie sarung mapakawiahẹ̌ si Lazarus.—Yoh. 11:33-36.

10. Kawe nụe i Yesus makahěngang pěndang i kitẹ orasẹ̌ ini?

¹⁰ Kerea bawerang Yesus makahiborẹ̌ ene makatul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini? Alkitapẹ̌ nělahẹ Yesus tawe nẹ̌bal᷊ui. ’Yesus Kristus těbewe mẹ̌sul᷊ung, baẹ kal᷊imona, orasẹ̌ ini, ringangu sarang marěngụ děngụ.’ (Ibr. 13:8) Yesus kai ”Wakil Utama pěbawiahẹ̌”, i sie lai bọu nakahombang susah, hakị u ene ”i sie nakaontol᷊ẹ̌be taumata apang kẹ̌kasal᷊ukateng”. (MMR. 3:15, Terjemahan Dunia Baru; Ibr. 2:10, 18) Hakị u ene i kitẹ mangimang Yesus makapěndang kasasusang taumata lụl᷊ahunsusa. Yesus masingkạ pěndang i sire, kụ měgělị pělahiborẹ̌ ”mẹ̌kětạbeng tempone”.—Basa Ibrani 4:15, 16.

11. Ayatẹ̌ sude makahiborẹ̌ si kau?

¹¹ Běkě i Yesus simangị su tempong papateng Lazarus, kětạeng sěmbaụ bọu lawọ ayatẹ̌ makahiborẹ̌ su ral᷊ungu Hengetang u Mawu. Nal᷊ahẹ, ”kěbị apam mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi e kai tadeạu pạněntiro si kitẹ. Batụu těntiro nikatarimạ i kitẹ bọu Binohẹ Susi e mạkakědang dingangu makạtoghasẹ̌ si kitẹ hakị u i kitẹ makapělẹ̌harapẹ̌ su Ruata”. (Rm. 15:4) Mạeng i kau lụl᷊ahunsusa, manga ayatẹ̌ ini makahiborẹ̌ si kau:

• ”[Yehuwa] e maranin taumata kụ naunge napěndụ; i Sie měngambang taumata kụ tawe makakoạ apa-apa.”—Mzm 34:19, 20.

•   ”Kereu naungku e tụtaghiawahẹ̌ arau balisa dingangu kẹ̌kal᷊ipusaneng e, i Kau e mělẹ̌hiborẹ̌ dingangu makạl᷊uasẹ̌ naungku e.”—Mzm. 94:19.

• ’Karimạko Yesus Kristus sẹ̌sane, ringangu Ruata i Amang i kitẹ měhiborẹ̌ dingangu manoghasẹ̌ naung i kamene. . . . U Ruata kụkěndag’i kitẹ ringangu ual᷊ingu kapian naung’E i Sie mapạkakẹ̌dang i kitẹ ringangu makạpělẹ̌harapu apang mapia.’—2 Tes. 2:16, 17. *—Pěmanda catatan kaki.

12. Kerea i kitẹ botonge měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa?

¹² Sidang lai botonge měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa. (Basa 1 Tesalonika 5:11.) Apa botonge koatengu gunang měnoghasẹ̌ si sire apang ’napědi igase arau sěmangate’? (Baw. 17:22) Pẹ̌tahěndung, piạ ”tempo waugu marěmasẹ̌ dingangu tempo waugu mẹ̌bisara”. (Měn. 3:7) Sěngkatau wal᷊u arenge Dalene nẹ̌běke, taumata apang lụl᷊ahunsusa harusẹ̌ mẹ̌běke apa nikapěndangeng i sire. Hakị u ene penting dumaringihẹ̌ pakapia kụ tawe měmotọ bisarane. Junia piạ tuhange esẹ kụ nẹ̌tumpate. I sie nẹ̌bera, ”Maning i kau tawe makahěngang susah naung i sire, kapaelange mạeng i kau mẹ̌tawakal᷊i gunang makahěngang pěndang i sire.”

13. Apa harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ?

¹³ I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung pěndang dingangu cara taumata měnodẹ susah naung, ene nẹ̌tatěntang. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i kitẹ tawe makakoạ měnodẹ tědụ naung nikapěndang i kitẹ. Alkitapẹ̌ nělahẹ, ”Mal᷊uasẹ̌ arau lụl᷊ahunsusa e kạdaresọ su ral᷊ungu ěndumang; taumata wal᷊ine e tawe makapěndang dingang.” (Baw. 14:10) Maning pẹ̌sěngkatau makatodẹ pěndange, tawe gampang su taumata wal᷊inẹ makahěngang apa kapulune.

14. I kitẹ botonge mẹ̌berang apa gunang měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa?

¹⁴ Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ běga měnsang mẹ̌berang apa si sire apang lụl᷊ahunsusa. Katewe, Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Wawera mapapia e mẹ̌sul᷊ungu undang makạul᷊e sakị.” (Baw. 12:18) Lawọ taumata nakaěbạ bawera makahiborẹ̌ bọu brosur Bila Seseorang yang Anda Kasihi Meninggal. * (Pěmanda catatan kaki.) Katewe biasane, kapaelange ute ’sumangị  dingangi sire apang sụsangị’. (Rm. 12:15) Gaby, kawinge seng nate. I sie nẹ̌běke pẹ̌sěnsul᷊ẹ cara měnodẹ pěndange kětạeng sumangị. I sie lai naul᷊ị, ”Haki u ene iạ mạhiborẹ̌ mạeng hapịku simangị dingang. Iạ nakapěndang bal᷊inẹ kětạeng iạ lụl᷊ahunsusa.”

15. Mạeng i kitẹ běga měnsang mẹ̌bera apa gunang měhiborẹ̌, apa botonge koateng i kitẹ? (Pěmanda lai kotak ” Bawera Makahiborẹ̌ su Tempong Susah”.)

¹⁵ Mạeng i kau běga měnsang měbera apa gunang měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa, i kau botonge měmohẹ su karetasẹ̌, e-mail, SMS, arau suratẹ̌. I kau botonge měngutip ayatẹ̌ makahiborẹ̌, mẹ̌běke soal u sipatẹ̌ mapia bọu taumata seng nate, arau mẹ̌běke pengalaman mapaelẹ̌ dingangu taumata seng nate. Junia nẹ̌bera, ”Mẹ̌basa bawera makahiborẹ̌, arau piạ anạu sěmbaụ měmaringang mẹ̌tampung, ene nakatoghasẹ̌ si siạ. Iạ nẹ̌pěndang i sire makěndagẹ̌ dingangu mapadul᷊i si siạ.”

16. Apa cara gunang měhiborẹ̌ apang lụl᷊ahunsusa?

¹⁶ Daroa makatul᷊ung anạu sěmbaụ apang lụl᷊ahunsusa. I kitẹ botonge mẹ̌doa gunang i sire arau mẹ̌doa sěngkahindọ dingangi sire. Su pěndangu tantu ini tawe gampang ual᷊ingu i kau mang sumangị. Katewe daroa bọu dal᷊ungu naungu ene makahiborẹ̌. Dalene, nẹ̌tahěndung, ”Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, su tempong anạu sěmbaụ duměnta měhiborẹ̌, iạ mẹ̌kiwal᷊o apa i sire mapulu mẹ̌doa gunang iạ. Su tempong něnětạ  mẹ̌doa, bawerang i sire mětẹ̌tahatuẹ̌ katewe kakạrěngụe kakạpaele, kụ ene kahěngang-hěngang bọu dal᷊ungu naung. Pangangimang, kakěndagẹ̌, dingangu kerea i sire mẹ̌padul᷊i si siạ, ene nakatoghasẹ̌ pangangimangku.”

17-19. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měhiborẹ̌ si sire apang lụl᷊ahunsusa?

¹⁷ I kitẹ běga karěngụe pẹ̌sěngkatau lụl᷊ahunsusa. Su tempong kinailangengu taumata ikẹ̌kěndagẹ̌, humotong lawọ hapị arau anạu sěngkatau sumongo měhiborẹ̌. Katewe su tempong i sire seng napul᷊ẹ, taumata lụl᷊ahunsusa ene bědang harusẹ̌ makaěbạ pělahiborẹ̌. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ sadia mẹ̌tul᷊ung. ”Sěngkatau hapị hanesẹ̌ satia su hapị e, arawe sěngkatau anạ u sěmbaụ e mal᷊aing měnanggung sigěsạ dingang.” (Baw. 17:17) I kitẹ harusẹ̌ měhiborẹ̌ karěngụewe i sire lụl᷊ahunsusa.—Basa 1 Tesalonika 3:7.

¹⁸ Pẹ̌tahěndung pẹ̌sěnsul᷊ẹ taumata sěngkělěndịu mạsusah naung. Ěndịu ini mạdiadi ual᷊ingu tanggalu pẹ̌kakawing, kakantarị, foto, apa biasa kẹ̌koateng, arau daruru, tingihẹ̌, arau musim sabang taung. Su tempong sěngkatau nitěntangu kawinge kụ kate sẹ̌sane měkoạ kěbị haghi, kere tumol᷊e kebaktian arau Pẹ̌tatahěndungang, ene sěbạe makatědụ naung. Sěngkatau saudara nẹ̌běke, ”Iạ něpikirẹ̌ tanggalu pẹ̌kakawing makoạ ěllo masigěsạ si siạ. Katewe pirang katau anạu sěmbaụ někoạ acara tadeạu iạ botonge měkomol᷊ẹ̌ dingangu manga hapịku. Haki u ene, iạ tawe sẹ̌saku su ěllo ene.”

¹⁹ Pẹ̌tahěndung, i kitẹ měhiborẹ̌ bal᷊inẹ kětạeng pẹ̌sěngkatempo. Junia naul᷊ị, ”Biasane, mạeng piạ sěngkělěndịu měngěmung si siạ, ene sěbạe nakatul᷊ung dingangu nakahiborẹ̌.” Tantu i kitẹ tawe makailang pěndangu susah naung arau pěndang nitěntang. Katewe, i kitẹ měhiborẹ̌ mạeng měkoạ barang makatul᷊ung si sire. (1 Yoh. 3:18) Gaby naul᷊ị, ”Iạ sěbạe mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu něgělị manga penatua makěndagẹ̌ si siạ. I sire turusẹ̌ nẹ̌tul᷊ung tadeạu iạ makal᷊iu tempong susah naung. I sire nẹ̌tul᷊ung si siạ sarang iạ nakapěndang Yehuwa mẹ̌sul᷊ungu mělẹ̌lahěkụ si siạ.”

20. Kawe nụe dianding Yehuwa sěbạewe makahiborẹ̌ si kitẹ?

²⁰ I kitẹ tantu mahiborẹ̌ ual᷊ingu masingkạ Yehuwa, Mawu simbul᷊u pělahiborẹ̌, sarung mapakailang susah naung, su tempong taumata nate saụ nipěbiahẹ̌. (Yoh. 5:28, 29) Mawu nẹ̌diandi, ’[Yehuwa] Limembong Kawasa sarung mapakawinasang papate sarang marěngụ-děngụ! I Sie sarung měngěmụ akẹ u mata wọu patikụ gati.’ (Yes. 25:8) Su tempo ene seng tawẹ apa taumata ’sumangị dingangi sire apang sụsangị’, katewe kěbị taumata su dunia sarung ’mạhul᷊uasẹ̌ dingangi sire apang mạhul᷊uasẹ̌’.—Rm. 12:15.