Rasul Paulus masingkạ propagandang Setang sěbạe makawahaya. Katewe tawe kěbị tau Sahani maingatẹ̌. Contone, su Korintus piạ u mẹ̌pěndang pangangimang i sire matoghasẹ̌, kụ i sire tawe kaakal᷊engu Setang. (1 Kor. 10:12) Hakị u ene Paulus něgělị ingate, ’Iạ ghụgěnggangu naungu kawe kaakal᷊eng kụ tawe masatia si Kristus, kereewe i Hawa kal᷊imona mal᷊aing kinawintaugangu konting těmpu ene.’—2 Kor. 11:3.

Bawerang Paulus něgělị ingate si kitẹ tadeạu tawe mangumbala su watangeng. Tadeạu makal᷊awang propagandang Setang, i kau harusẹ̌ masingkạ bahayane kụ měndiagạ batangengu.

Su bageang ini, propaganda mangal᷊ene informasi nẹ̌sal᷊a arau makapal᷊idẹ̌ kụ nipakẹ gunang měngakal᷊ẹ̌ arau měngatorẹ̌ tiněna dingangu kakanoạ u taumata. Tumuhụ bukẹ̌ Propaganda and Persuasion, propaganda ene ”tawe nihino, makawahaya, dingangu tawẹ adile”. Propaganda lai nisul᷊ung dingangu ”konti, měngakal᷊ẹ̌, manipulasi, [dingangu] pencucian otak”.

Propaganda sěbạe makawahaya ual᷊ingu kadodọ-kadodọ makaahạ tiněnang i kitẹ, kụ i kitẹ tawe sadarẹ̌ ene nariadi. Ene mẹ̌sul᷊ungu gas beracun tawe kẹ̌kasilong dingangu tawẹ darurune. Vance Packard, sěngkatau ahli kakanoạ u taumata, nẹ̌bera propaganda seng nakaahạ kakanoạ i kitẹ ”limembong bọu nikasingkateng i kitẹ”. Ahli wal᷊inẹ lai naul᷊ị propaganda nakakoạ taumata puluang měndarihạ dingangu měkoạ barang tawe masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. Propaganda lai makakoạ  genosida (měminasa sěmbaụ ras), pẹ̌sasekẹ, dingangu měndariha taumata ual᷊ingu suku arau agama.—Easily Led—A History of Propaganda.

Mạeng propagandang taumata makaakal᷊ẹ̌ si kitẹ, něngělembo lai propagandang Setang. I sie nakaěndung sipatu taumata dongkeng taumata niriadi. I sie lai měngẹ̌ngawasa ”kạguwạu dunia”, haki u ene i sie botonge měpakẹ kěbị haghi bọu dunia ini gunang měhabarẹ̌ kal᷊awọu kontine. (1 Yoh. 5:19; Yoh. 8:44) Setang něpakẹ propagandane kụ ’něhěmbung tiněnang’ taumata l᷊awọ kụ orasẹ̌ ini i sie ”měngẹ̌ngakal᷊ẹ̌ patikụ dunia”. (2 Kor. 4:4; Pěl. 12:9) Kerea tadeạu i kau makal᷊awang propagandang Setang?

Yesus něněntiro carane lumawang propagandang Setang. I sie naul᷊ị, ’Kasingkạko těntiro nihino, kụ těntiro ene sarung makawebasẹ̌ si kau.’ (Yoh. 8:31, 32, Terjemahan Dunia Baru [NW]) Su pẹ̌seketang, tentara harusẹ̌ masingkạ su apa i sie makaěbạ informasi nihino, ual᷊ingu sědụ i sire mělẹ̌habarẹ̌ konti gunang měngakal᷊ẹ̌ si sie. Mạeng kerene su apa i kau botonge makaěbạ informasi nihino? Yehuwa seng něnadia Hengetang’E, Alkitapẹ̌. Sene i kau sarung makaěbạ haghing cara gunang lumawang propagandang Setang.—2 Tim. 3:16, 17.

Setang masingkạ hal᷊ẹ̌ ene. Hakị u ene i sie něpakẹ dunia ini tadeạu i kitẹ malasẹ̌ dingangu tawẹ apa tempo gunang mẹ̌basa dingangu měngěndung Alkitapẹ̌. Abe kaakal᷊engu ”akal᷊u setang”! (Ef. 6:11) Masingkạ těntirong dasarẹ̌ Alkitapẹ̌ ene bědang kurang. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měngěndung pakal᷊awọ soal u těntiro nihino. (Ef. 3:18) Sěngkatau penulis arenge Noam Chomsky nẹ̌bera, ”Tawẹ apa taumata měněnggung těntiro nihino si kau. I kau hala harusẹ̌ mědeạ ene.” Hakị u ene ”i kau hala harusẹ̌ mědeạ”, carane ute ’ěllo-ěllo měmarikěsa Winohẹ Susi’.—MMR. 17:11.

Setang madiri i kau mẹ̌tiněna pakapia dingangu makaěna těntiro nihino. Kawe nụe? Ual᷊ingu taumata ”gampang kaakal᷊eng” mạeng i sie ”tawe nawiasa mẹ̌tiněna”. (Media and Society in the Twentieth Century) Abe měngkate mangimang apa nikaringihangu mạeng i kau tawe nẹ̌tiněna kal᷊imona soal u ene. (Baw. 14:15) Mawu něgělị si kau ”katatahuěnna”  dingangu ’toghasu tiněna’, hakị u ene pakẹe ene gunang měnoghasẹ̌ pangangimangu.—Baw. 2:10-15; Rm. 12:1, 2, NW.

Tentara nikaakal᷊engu propaganda, sarung kailangengu kawawahani dingangu sěmangatẹ̌ mẹ̌sekẹ. Propaganda lai makakoạ i sire měmate sěndinganenge arau mẹ̌těngkarau bọu pasukan. Tumuhụ sěngkatau jenderal bọu pasukan Jerman, sěmbaụ alasang Jerman nikawatạ su Perang Dunia I, ene ual᷊ingu propaganda. I sie nẹ̌běke, rakyatẹ̌ u Jerman kinaakal᷊engu propaganda, kụ mẹ̌sul᷊ungu nihipnotis. Setang lai něpakẹ cara mẹ̌sul᷊ung gunang měndusa kasasěmbaụ u tau Sahani orasẹ̌ ini. Contone, i sie měkoạ anạu sěmbaụ tawe masěmbaụ su tiněna. Arau i sie měkoạ i sire měněntang organisasing Yehuwa, carane měkoạ si sire mẹ̌tiněna organisasing Yehuwa tawẹ adile dingangu někoạ barang nẹ̌sal᷊a.

Abe kaakal᷊eng! Tol᷊ẹe sasasa bọu Hengetang u Mawu kụ tatapẹ̌ pakasěmbaụ. Contone, Alkitapẹ̌ něngoro si kitẹ gunang ’mẹ̌papangampung’ dingangu mẹ̌dame. (Kol. 3:13, 14; Mat. 5:23, 24) Alkitapẹ̌ lai něgělị ingate si kitẹ tadeạu tawe mẹ̌těngkaghea bọu sidang. (Baw. 18:1) I kitẹ harusẹ̌ sadia lumawang propagandang Setang. Kěnang pẹ̌tiněna, ’Su tempong anạu sěmbaụ nakatědụ naungku, apa kakanoạku makal᷊uasẹ̌ naungu Mawu arau naungu Setang?’—Gal. 5:16-26; Ef. 2:2, 3.

Mạeng tentara tawe satia su těmbonange, i sie tawe mẹ̌sekẹ dingangu kaguwạu naung. Hakị u ene sědụ měpakẹ propaganda gunang měndusa pangangimang tentara su těmbonange. Mạeng těmbonang někoạ pẹ̌sasal᷊a, sědụ měpakẹ ene kụ maul᷊ị, ”I kau kuhạe mangimang si sire!” dingangu ”Abe sarang i sire makasilakạ si kau!” Setang lai kerene. I sie měngakal᷊ẹ̌ si kau tadeạu tawe mangimang si sire apang nipakẹ i Yehuwa gunang měngahạ manga ělang’E.

Kerea měndiagạ batangengu? Pẹ̌tawakal᷊ịe tadeạu tatapẹ̌ su organisasing Yehuwa. Pakasatia dingangu sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangi sire apang nipakẹ i Yehuwa, maning i sire tawe nasukụ. (1 Tes. 5:12, 13) Taumata murtad dingangu tahapěngakal᷊ẹ̌ ěndịu dumokạ su organisasi. (Tit. 1:10) Maning apa niwerang i  sire kakělaěng nihino, abe sarang i kitẹ ’lighạ mẹ̌bingọ’. (2 Tes. 2:2) Tol᷊ei sasasang Paulus si Timotius, ”Pakatanạbe mạngumpaedẹ̌ těntiro kahěngang kụ seng nitěntiro si kau” kụ pẹ̌tahěndung ”i sai mananěntironu”. (2 Tim. 3:14, 15) Pẹ̌tiněna kěbị bukti nakakoạ si kau mangimang su ělang masatia seng nipakẹ i Yehuwa maraning mahasụ su taunge gunang měněntiro těntiro nihino si kitẹ.—Mat. 24:45-47; Ibr. 13:7, 17.

Setang lai měnal᷊ukạ si kau měpakẹ cara mal᷊ahẹ kasilong. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i sie měmẹ̌matakụ si kau. Měmatakụ ene kai ”sěmbaụ běntukẹ̌ u propaganda kahumotongange”. (Easily Led—A History of Propaganda) Philip M. Taylor, profesor bọu Inggris, němohẹ soal u bangsa Asiria. Contone bangsa ene něpakẹ propaganda dingangu měmẹ̌matakụ tadeạu sědụ i sire ikawatạ. Setang měpakẹ pěndang matakụ, kere matakụ su taumata, matakụ darihang, dingangu matakụ u papate tadeạu i kau měngědo měkoạ kapulung Yehuwa.—Yes. 8:12; Yer. 42:11; Ibr. 2:15.

Abe wala Setang měmatakụ si kau! Yesus naul᷊ị, ”Abe katakụ si sire apan měmpạmate wadange, kaiso kawe tawe makapẹ̌kapura mapal᷊iung ene.” (Luk. 12:4) Pangimangke Yehuwa sarung měndiagạ si kau kere seng niriandi-Ne, měgělị ”kawasa”, dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau lumawang Setang.—2 Kor. 4:7-9; 1 Ptr. 3:14.

Tantu pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ matakụ dingangu mělẹ̌lome. Katewe pẹ̌tahěndung apa seng niul᷊ị i Yehuwa si Yosua, ”I kau kumbahangbe matakụ arau kawe tawẹ igase u Iạ e kai MAWU Ruatanu rụděndingang si kau walạewe i kau sarang apa.” (Yos. 1:9) Mạeng gụgěnggang, pakasahawụ mẹ̌doa si Yehuwa. Pangimangke ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ tawe ikatiněnnan taumata e sarung maněntanudẹ̌ dal᷊ungu naung dingangu tiněnnang kamene”. Mạeng měkoạ ene, i kau sarung matoghasẹ̌ lumawang kěbị propagandang Setang.—Flp. 4:6, 7, 13.

Apa i kau nakatahěndung propaganda nihabaru rarolohangu datung Asiria, Rabsyake, gunang měmatakụ manga ělangu Mawu? I sie mapulu i sire mangimang tawẹ apa makariagạ si sire, maning lai Yehuwa. I sie lai naul᷊ị Yehuwa něngoro tau Asiria pěmẹ̌minasa Yerusalem. Kụ apa niwerang i Yehuwa? ”Tawahal᷊uasu matakụ, makaringihẹ̌ pěndal᷊ahẹ u manga ěllangu ratung Asyurẹ̌ ene.” (2 Rat. 18:22-25; 19:6) Bọu ene Yehuwa něndolohẹ̌ sěmbaụ malaekatẹ̌, kụ něminasa 185.000 tau Asiria su ral᷊ungu sěhěbi!—2 Rat. 19:35.

Apa i kau bọu nẹ̌biala film kụ sene piạ sěngkatau wěga i sie kẹ̌kontiang? I kau tantu mapulu maul᷊ị si sie, ’Abe pangimang! Ndaị ene konti!’ Hakị u ene, kěnang pẹ̌tiněna, manga malaekatẹ̌ maul᷊ị si kau, ”Abe kaakal᷊engu konting Setang!”

Hakị u ene abe daringihe propagandang Setang. (Baw. 26:24, 25) Daringihẹ̌ si Yehuwa dingangu pangimang si Sie su kěbị hal᷊ẹ̌. (Baw. 3:5-7) I Sie makěndagẹ̌ si kau, kụ mapulu i kau tumol᷊e bawera-Ne, ”Anạku, i kau e pakapelesa wue, tadeạu iạ e mal᷊uasẹ̌.” (Baw. 27:11) Mạeng měkoạ ene, i kau sarung makariagạ tiněnanu!