I KITẸ měbẹ̌biahẹ̌ su dunia napenẹu kasasigěsạ. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu maghaghighilẹ̌ arau makapěndang pẹ̌darame. Kụ maning i kitẹ makaěbạ ene, i kitẹ gampang kailangengu ene. Kerea Hengetang u Mawu makatul᷊ung si kitẹ maghaghighilẹ̌ arau makapěndang pẹ̌darame? Kụ kerea i kitẹ mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ makaěbạ kěbị ene?

Tadeạu makaěbạ pẹ̌darame tutune, i kitẹ harusẹ̌ makapěndang aman dingangu matěnang. I kitẹ lai harusẹ̌ piạ hapị mapia, kụ limembong penting lai i kitẹ harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangu Mawu. Kerea carane?

Mạeng i kitẹ matuhụ su parenta dingangu prinsip nihino bọu Yehuwa, ene něnodẹ i kitẹ mangimang si Sie dingangu mapulu mědal᷊ahapị dingang’E. (Yer. 17:7, 8; Yak. 2:22, 23) Bọu ene, Yehuwa sarung mẹ̌těngkarani si kitẹ dingangu měgělị si kitẹ pědarame su naung. Yesaya 32:17 naul᷊ị, mạeng ’taumata mẹ̌koạ apang kụ su hinone, piạ karal᷊unsemahẹ̌ dingangu pẹ̌darame sarang marěngụ-děngụ’. Mạeng i kitẹ tumuhụ si Yehuwa bọu dal᷊ungu naung, i kitẹ sarung makaěbạ pẹ̌darame tutune.​—Yes. 48:18, 19.

I kitẹ lai botonge makapěndang pẹ̌darame tutune ual᷊ingu tul᷊umangu rohkẹ̌ masusi, ene kai hadiah maarěgạ bọu i Amang i kitẹ su sorga.​—MMR. 9:31.

Rasul Paulus nẹ̌sěbạ maghaghighilẹ̌ ene kai bageang katělune wọu buang rohkẹ̌ u Mawu. (Gal. 5:22, 23) Hakị u ene, tadeạu maghaghighilẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ ahạkengu rohkẹ̌ masusi bọu Mawu. Kerea carane?

Humotong, i kitẹ harusẹ̌ marading mẹ̌basa Hengetang u Mawu. (Mzm. 1:2, 3) Su tempong mẹ̌tiněna lohong Alkitapẹ̌, rohkẹ̌ masusi  mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makaěna pěndang i Yehuwa soal u haghing hal᷊ẹ̌. Contone, i kitẹ nakaěndung kerea i Sie sěntiniạ maghighilẹ̌ dingangu kawe nụe maghaghighilẹ̌ ene pěnting si Sie. Mạeng měkoạ apa seng niěndungang su Alkitapẹ̌, i kitẹ sauneng maghaghighilẹ̌ su pěbawiahi kitẹ.​—Baw. 3:1, 2.

Karuane, i kitẹ harusẹ̌ sěntiniạ mẹ̌doa mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi. (Luk. 11:13) Yehuwa nẹ̌diandi mạeng i kitẹ makitul᷊ung si Sie, ”tangu karal᷊unsemahẹ̌ [pẹ̌darame, NW] bọu Ruata kụ tawe ikatiněnnan taumata e sarung maněntanudẹ̌ dal᷊ungu naung dingangu tiněnang kamene apan seng nasěmbaụ dingangi Kristus Yesus”. (Flp. 4:6, 7) Nal᷊ahẹ, Mawu sarung měgělị karal᷊unsemahẹ̌, arau pẹ̌darame, su naung, mạeng i kitẹ mědal᷊ahapị mapia dingang’E lai mạngumbala su rohkẹ̌’E masusi.​—Rm. 15:13.

Alkitapẹ̌ seng nakatul᷊ung lawọ taumata němal᷊ui pěbawiahi sire, kụ orasẹ̌ ini si sire piạ pẹ̌darame su naung, nẹ̌dame dingangi Yehuwa, lai dingangu taumata wal᷊inẹ. Mahi i kitẹ měmanda piram baụ contone.

Su sidangu tau Sahani, pirang katau anạu sěmbaụ apang kangerẹ masahawụ mẹ̌pědu dingangu měnděndariha, seng nẹ̌bal᷊ui nakoạ limembong mapia, masabarẹ̌, lai maghaghighilẹ̌ dingangu taumata wal᷊inẹ. * (Pěmanda catatan kaki.) (Baw. 29:22) Pěmanda kerea i David dingangi Rachel seng němal᷊ui pěbawiahi sire.

Těntal᷊ang i David bědang tawe nakoạ Sahiding Yehuwa, i sie hanesẹ̌ kritis su taumata wal᷊inẹ dingangu měbẹ̌bisara kasarẹ̌ su keluargane. Katewe bọu ene i sie nasadarẹ̌, i sie harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui. Apa nikoạe tadeạu maghaghighilẹ̌? I sie naul᷊i, ”Iạ něnětạ timol᷊e manga prinsip u Alkitapẹ̌. Hasile, iạ dingangu keluargaku něněta měmpẹ̌papangadatẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ.”

Latar belakang i Rachel nakakoạ si sie nakoạ taumata pěduang. I sie nẹ̌běke, ”Sarang orasẹ̌  ini, iạ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌kakědang pěduku ual᷊ingu iạ naguwạ su keluarga masahawụ mẹ̌pědu.” Apa nakakoạ si sie nakaěbạ pẹ̌darame? I sie simimbahẹ̌, ”Iạ turusẹ̌ mědẹ̌doa mẹ̌dorong tul᷊umang bọu i Yehuwa.”

I David dingangi Rachel kětạeng darua contoh taumata nakoạ maghaghighilẹ̌ dingangu nakaěbạ pẹ̌darame ual᷊ingu timol᷊e prinsip Alkitapẹ̌ dingangu mạngumbala su rohkẹ̌ masusi bọu Mawu. Maning i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su dunia napenẹu kawawěnsing, i kitẹ botonge makapěndang karal᷊unsemahẹ̌ arau pẹ̌darame su naung. Ini makakoạ si kitẹ limembong gampang masěmbaụ dingangu keluarga lai anạu sěmbaụ su sidang. Katewe, Yehuwa naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ ”mẹ̌biahẹ̌ marame ringangu kěbị taumata”. (Rm. 12:18) Apa i kitẹ botonge měkoạ ene? Apa gunane mạeng i kitẹ maghaghighilẹ̌?

Su tempong měnginjilẹ̌, i kitẹ měhabarẹ̌ soal u Kararatuangu Mawu sarung mẹ̌bawa pẹ̌darame su taumata. (Yes. 9:5, 6; Mat. 24:14) Lawọ taumata něnarimạ habarẹ̌ ene. Hasile, i sire seng tawe nasusah naung arau pědu ual᷊ingu barang dal᷊akị mạdiadi su dunia. I sire nakaěbạ pělaharapẹ̌ soal u pěbawiahẹ̌ su tempo mahi, kụ ene nakakoạ si sire mapulu ’měhingidẹ̌ [arau, měkoạ] pẹ̌darame’.​—Mzm. 34:15.

Katewe, tawe kěbị taumata mapulu měnarimạ habari kitẹ. (Yoh. 3:19) Maning kerene, Mawu něgělị si kitẹ rohkẹ̌’E masusi. Ene makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ maadatẹ̌ dingangu mapia měhabarẹ̌ si sire. Su tempong měkoạ ene, i kitẹ timol᷊e sasasang i Yesus, ”Kereu i kamene kạdangenge su wal᷊e ute, pẹ̌berako, karimạko Mawu e měngal᷊amatẹ̌ si kamene. Kamageng taumata su wal᷊e ene manarimạ u ene, pěngangadat’u e remben marěpang si sire. Kai kereu i sire tawe manarimạ i kamene ute kaul᷊ẹ e kapia pangangadat’u e.” (Mat. 10:11-13) Mạeng i kitẹ tumol᷊e bawerang i Yesus, i kitẹ tatapẹ̌ nakapěndang pẹ̌darame, tawẹ soale apa nikoạ arau niul᷊ị u taumata. Kụ i kitẹ mẹ̌tahěndung i kitẹ bědang botonge mẹ̌tul᷊ung si sire su tempo mahi.

I kitẹ botonge měndiagạ pẹ̌darame mạeng maadatẹ̌ su pěměrenta maning i sire mẹ̌sěding hal᷊ẹ̌ i kite. Contone, pěměrenta su sěmbaụ negara su Afrika tawe něgělị izin gunang měndarisị Banalang Kararatuang. Saudara-saudara masingkạ i sire harusẹ̌ tumatěngo masalah ene dingangu pẹ̌darame. Hakị u ene i sire něndolohẹ̌ sěngkatau saudara bọu nakoạ utusan injil su negara ene gunang mẹ̌bisara dingangu Komisaris Tinggi negeri ene su London, Inggris. Kụ maul᷊ị si sie soal u hal᷊ẹ̌ u Sahiding Yehuwa napenẹ u pẹ̌darame kẹ̌koateng su tampạ asal᷊u Komisaris ene.

Saudara ene naul᷊ị, ”Su tempong iạ nahumpạ su medang resepsionis, iạ nakasilo resepsionis ene něpakẹ pakeang tradisional sěmbaụ suku, kụ iạ masingkạ mẹ̌bisara su werang suku ene. Hakị u ene iạ něngadatẹ̌ si sie něpakẹ bawerang i sire. I sie himěkosẹ̌ kụ nẹ̌kiwal᷊o, ’I Bapạ mědeạ si sai?’ Dingangu maadatẹ̌ iạ naul᷊ị ia mapulu mẹ̌sombang dingangu Komisaris Tinggi. I sie něnelpon pejabat ene, bọu ene pejabat ene siměbang kụ něngadatẹ̌ si siạ něpakẹ bawerang sukung i sire. Bọu ene iạ naul᷊ị si sie soal u hal᷊ẹ̌ u Sahiding Yehuwa napenẹ u pẹ̌darame, kụ i sie kahěngang-hěngang dimaringihẹ̌.”

Su apang bọu nakaringihẹ̌ apa niul᷊ị u saudarang i kitẹ, Komisaris Tinggi ene nakaěna mapia hal᷊ẹ̌ i kitẹ kụ seng tawe berprasangka kere humotong. Samurine, pěměrenta su negeri ene němal᷊ui putusang i sire kụ něgělị izin su Sahiding Yehuwa gunang měndarisị Banalang Kararatuang. Anạu sěmbaụ sěbạe mal᷊uasẹ̌! Nal᷊ahẹ, mạeng i kitẹ maadatẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, ene makarěntang pẹ̌darame.

Orasẹ̌ ini, manga ělangu Mawu nakapěndang firdaus rohani napenẹ u pẹ̌darame. Mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mědeạ pẹ̌darame, firdaus rohani sarung limembong maghaghighilẹ̌, arau mararame. Kụ limembong penting, i kitẹ sarung makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa dingangu měbiahẹ̌ maghaghighilẹ̌ dingangu napenẹ u pẹ̌darame su dunia wuhu.​—2 Ptr. 3:13, 14.