1. Apa nakakoạ si kitẹ limembong mapaelẹ̌ bọu binatang?

YEHUWA něgělị barang maarěga su taumata. Ene kai hati nurani. Hati nurani nakakoạ i kitẹ limembong mapaelẹ̌ bọu binatang. I Adam dingangi Hawa piạ hati nuraning i sire. Bọu apa i kitẹ nakasingkạ? Su apang i sire tawe timuhụ Mawu, i sire nẹ̌kěmbuni. Hati nuraning i sire napẹ̌sal᷊ang i sire.

2. Kerea hati nurani mẹ̌sul᷊ungu kompas? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

² Hati nurani makatul᷊ung si kitẹ měmile sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. Taumata piạ hati nurani tawe nilatih, ene mẹ̌sul᷊ungu kapal᷊ẹ̌ kụ kompasẹ̌ e narusa. Anging dingangu luạ sarung makaahạ kapal᷊ẹ̌ ene sarang tampạ nẹ̌sal᷊a. Katewe kompasẹ̌ mapaelẹ̌ makatul᷊ung kapitengu kapal᷊ẹ̌ měndiagạ kapal᷊ẹ̌ ene tatapẹ̌ su timonane nihino. Kerene lai, mạeng i kitẹ melatih pakapia hati nurani, ene makaahạ si kitẹ su ral᷊ungu pěbawiahẹ̌.

3. Apa sarung mariadi mạeng hati nuraning i kitẹ tawe nilatih pakapia?

³ Mạeng hati nurani tawe nilatih pakapia, ene tawe makaghělị laingatẹ̌ soal u barang nẹ̌sal᷊a. (1 Tim. 4:1, 2) Ene lai  sarung makakoạ si kitẹ mangimang barang ”dal᷊akị ene mapia”. (Yes. 5:20, Terjemahan Dunia Baru, [NW]) Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Sarung duměnta tempone u i sai měmate si kamene e kai měmpangěnna u i sie kai měkẹ̌koạ pal᷊ahamawu [arau, mětẹ̌tahamawu] su Ruata.” (Yoh. 16:2) Taumata apang němate si Stefanus lai nẹ̌tiněna kerene. (MMR. 6:8, 12; 7:54-60) Su kanandụu sejarah, lawọ taumata měngẹ̌ngagama seng někoạ barang dal᷊akị, kere němate taumata, kụ i sire naul᷊ị ene kai gunang Mawu. Katewe sěběnarẹ̌e, apa nikoạ i sire ene limawang hukungu Mawu. (Sas. 20:13) Nal᷊ahẹ, hati nuraning i sire tawe něngahạ si sire sarang dal᷊eng nihino!

4. Apa koateng i kitẹ tadeạu hati nurani měngahạ sarang dal᷊eng nihino?

⁴ Mạeng kerene, apa koateng i kitẹ tadeạu hati nuraning i kitẹ makaahạ sarang dal᷊eng nihino? Hukung dingangu prinsip Alkitapẹ̌ ”piạbe pul᷊ise ipaněntirong katěngadẹ̌, baugu ipěnasa ringangu ipaněngkul᷊ẹ̌ apan nẹ̌sal᷊a e ringangu ipěmihing taumata e tadeạu mẹ̌biahẹ̌be su kapulun Duata.” (2 Tim. 3:16) I kitẹ harusẹ̌ marading měngěndung Alkitapẹ̌, mẹ̌tiněna apa niěndungang, dingangu měkoạ ene su pěbawiahẹ̌. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ makatěno cara i Yehuwa mẹ̌tiněna. Bọu ene, buhudeng i kitẹ mangimang hati nurani makaahạ si kitẹ sarang dal᷊eng nihino. Mahịe i kitẹ měngěndung carane měpakẹ tita dingangu prinsip i Yehuwa gunang melatih hati nuraning i kitẹ.

5, 6. Kerea tadeạu hukungu Mawu makatul᷊ung si kitẹ?

⁵ Mạeng mapulu hukungu Mawu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, i kitẹ tawe wotonge kětạeng mẹ̌basa dingangu masingkạ tita ene. I kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ dingangu měngadatẹ̌ tita ene. Alkitapě naul᷊ị si kitẹ, ”Kawěnsingke barang dal᷊akisẹ̌, kụ kěndageko barang mapia.” (Ams. 5:15, NW) Katewe, kerea carane? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna kere cara i Yehuwa mẹ̌tiněna. Kěnang pẹ̌tiněna sasihing ini. I kau masigěsạ kahuntikilang, kụ dokterẹ̌ naul᷊ị i kau harusẹ̌ kumaěng kaěng makasehatẹ̌, měngolahraga, dingangu měkoạ pẹ̌bawal᷊ui. Bọu ene, i kau timol᷊e těgu ene kụ nakapěndang gunane! I kau tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng timol᷊e těgune.

⁶ Kerene lai, Měndariading kitẹ seng něgělị hukung makariagạ si kitẹ bọu tětal᷊u rosa dingangu měkoạ pěbawiahi kitẹ limembong mapaelẹ̌. Contone, Alkitapẹ̌ něněntiro i kitẹ tawe wotonge mẹ̌konti, měngakal᷊ẹ̌, mẹ̌tako, měkoạ barang amoral, měndariha taumata, arau měkoạ barang piạ sěmpụe dingangu manga rohkẹ̌ dal᷊akị. (Basa Baweran Salomo 6:16-19; Pěl. 21:8) Mạeng i kitẹ makapěndang gunane tumol᷊e hukung i Yehuwa, i kitẹ sauneng kuměndagẹ̌ si Sie dingangu hukung’E.

7. Kerea běkeng Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ?

⁷ I kitẹ tawe harusẹ̌ makapěndang kal᷊imona tětal᷊u lumawang hukungu Mawu, buhudeng makasingkạ sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. I kitẹ botonge měngěndung bọu pẹ̌sasal᷊ang taumata wal᷊inẹ su tempong tamai. Manga contoh ene niwohẹ su Alkitapẹ̌. Baweran Salomo 1:5 naul᷊ị, ”Taumata pelesa puluang dumaringihẹ̌ dingangu měngěndung limembong mal᷊awọ.” Apa niěndungang i kitẹ asal᷊e bọu Mawu, kụ ene kapaelange si kitẹ! Contone, kěnang pẹ̌tiněna  kerea i Daud nasigěsạ ual᷊ingu tawe timuhụ si Yehuwa kụ někoạ barang amoral dingangi Batsyeba. (2 Sam. 12:7-14) Su tempong mẹ̌basa běke ene, pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa wotonge koateng i Daud gunang mẹ̌těngkarau bọu masalah ene? Apa koatengkụ mạeng piạ situasi kerene? Mạeng piạ sasal᷊ukạ měkoạ barang amoral, apa iạ makoạ kere i Daud arau kere i Yusup?’ (Pěnd. 39:11-15) Mạeng i kitẹ mẹ̌tiněna pakapia tětal᷊u rosa, i kitẹ sarung limembong ’mawěnsing barang dal᷊akisẹ̌’.

8, 9. (a) Hati nurani makatul᷊ung si kitẹ měkoạ apa? (b) Kerea hati nurani piạ sěmpụe dingangu prinsip i Yehuwa?

⁸ I kitẹ tantu mětẹ̌těngkarau bọu barang ikẹ̌kawěnsingu Mawu. Katewe, kerea mạeng tawẹ apa hukung spesifik soal u sěmbaụ situasi? Kerea i kitẹ makasingkạ apa ikẹ̌kapulung Mawu? Mạeng i kitẹ měmala Alkitapẹ̌ melatih hati nuraning i kitẹ, i kitẹ sarung makakoạ putusang nihino.

⁹ Ual᷊ingu Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ, i Sie něnadia prinsip makaahạ hati nuraning i kitẹ. I Sie nělahẹ, ”Iạ e kai Mawu Ruatanu, kụ maněntiro si kau e apam piạ gunane si kau, ringangu měngahạ i kau sural᷊eng kụ hinon dal᷊engangu e.” (Yes. 48:17, 18) Mạeng měpakẹ tiněna dingangu naung gunang mẹ̌tiněna manga prinsip Alkitapẹ̌, i kitẹ botonge měngahạ dingangu měmal᷊ui hati nuraning i kitẹ.  Bọu ene, i kitẹ sarung makakoạ putusang nihino.

10. Kai apa prinsipẹ̌ ene, kụ kerea i Yesus něpakẹ prinsipẹ̌ su tempong něněntiro?

¹⁰ Prinsip kai katěngadẹ̌ dasarẹ̌ kụ makaahạ tiněna dingangu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ putusang mapia. Mạeng měngěndung prinsip i Yehuwa, i kitẹ makasingkạ cara i Sie mẹ̌tiněna dingangu alasang i Sie něgělị piram baụ hukung. Yesus něpakẹ prinsipẹ̌ gunang měněntiro manga murite, kěbị kakanoạ mang piạ suwụe. Contone, i sie něněntiro pědu makakoạ taumata měndariha, kụ tiněna nẹ̌sal᷊a ene makaahạ sarang kakanoạ amoral. (Mat. 5:21, 22, 27, 28) Mạeng i kitẹ měmala prinsip i Yehuwa měngahạ si kitẹ, hati nuraning i kitẹ sarung mal᷊atih mapia, kụ putusang koateng i kitẹ sarung makawantugẹ̌ Mawu.​—1 Kor. 10:31.

11. Kawe nụe hati nuraning i kitẹ nẹ̌tatěntang?

¹¹ Kụ maning tau Sahani něpakẹ Alkitapẹ̌ gunang melatih hati nuraning i sire, kesimpulan i sire soal u sěmbaụ hal᷊ẹ̌ piạ u mětẹ̌tatěntang. Contone soal u měnginung alkohol. Alkitapẹ̌ tawe naul᷊ị měnginung alkohol ene nẹ̌sal᷊a. Katewe, Alkitapẹ̌ něgělị ingate i kitẹ tawe wotonge měnginung tumanịu mal᷊awọ arau mẹ̌bukang. (Baw. 20:1; 1 Tim. 3:8) Apa ini mangal᷊ene su tempong tau Sahani měnginung tawe tumanịu mal᷊awo, i sie seng tawe harusẹ̌ mẹ̌tiněna barang bal᷊inẹ su tempong měkoạ putusang? Tala. Maning hati nuranine němala si sie měnginung, i sie bědang harusẹ̌ mẹ̌tiněna hati nuraning taumata wal᷊inẹ.

12. Kerea bawera su Roma 14:21 makatul᷊ung si kitẹ měngarěga hati nuraning taumata wal᷊inẹ?

¹² I Paulus něnodẹ i kitẹ harusẹ̌ měngarěga hati nuraning taumata wal᷊inẹ. I sie němohẹ, ”Mapiawe abe kinạ gẹ̌sin binatang arau měmpanginung anggorẹ̌ arau měmpẹ̌koạ katatanggaěng baugu anạ u sěngkatau tamba pangangimang.” (Rm. 14:21) Hakị u ene, maning i kitẹ piạ hakẹ̌ měnginung alkohol, katewe mạeng ene makarusa hati nuraning anạu sěmbaụ, i kitẹ měmile tawe měnginung ene. Aramanung i sie kecanduan alkohol těntal᷊ang bědang tawe něngěndung Alkitapẹ̌ kụ i sie němutusẹ̌ tawe měnginung sarang kadodọ. I kitẹ madiri měkoạ barang makakoạ si sie mẹ̌bal᷊ị sarang lulune kal᷊imona. (1 Kor. 6:9, 10) Mạeng i kitẹ měmaringang si sie sarang bal᷊eng kitẹ, i kitẹ tawe měmaksa si sie měnginung alkohol.

13. Apa nikoạ i Timotius tadeạu botonge mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ měnarimạ habarẹ̌ mapia?

¹³ Su tempong i Timotius bědang mangudạ, i sie mapulu sunateng maning ene matědụ. Kawe nụe? Ual᷊ingu i sie mapulu měnginjilẹ̌ su tau Yahudi, kụ i sie masingkạ sunat ene penting su tau Yahudi. Kere i Paulus, Timotius madiri makakoạ taumata wal᷊inẹ masangkong. (MMR. 16:3; 1 Kor. 9:19-23) Apa i kau lai mapulu měkoạ pengorbanan gunang mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ?

14, 15. (a) Kerea tadeạu i kitẹ makoạ taumata matělang? (b) Kerea taumata matělang měkoạ taumata wal᷊inẹ?

¹⁴ ”Su apang bọu něngěndung těntiro dasarẹ̌ soal i Kristus”, i kitẹ kěbị harusẹ̌ ”turusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i makoạ matělang”. (Ibr. 6:1, ctk. NW) I kitẹ makoạ taumata matělang bal᷊inẹ kětạeng ual᷊ingu i kitẹ seng taunge nakoạ Sahiding Yehuwa. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu makoạ matělang. I kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měnambah kasingkạ dingangu katatahuěnang i kitẹ. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo. (Mzm. 1:1-3) Mạeng mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo, i kitẹ sarung limembong makaěna hukung dingangu prinsip i Yehuwa.

¹⁵ Apa hukung paling penting su tau Sahani? Ene kai hukung kakěndagẹ̌. Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Kereu i kamene lawọbe měmpẹ̌kẹ̌kakěndagẹ̌ e ute kal᷊awọu taumatae e sarungbe makakasingkạ u i kamene kawe muritẹ̌-Ku.” (Yoh. 13:35) Kakěndagẹ̌ isẹ̌sěbạ ”torat’u kararatuang” kụ ene ’nakasukụ patikụ tita’. (Yak. 2:8; Rm. 13:10) I kitẹ tawe maherang mạeng kakěndagẹ̌ ene sěbạe penting, ual᷊ingu Alkitapẹ̌ naul᷊ị ’Mawu kai kakěndagẹ̌’. (1 Yoh. 4:8) Su Mawu, kakěndagẹ̌ ene bal᷊inẹ kětạeng pěndang. I Sie něnodẹ ene bọu apa nikoạ’E. Yohanes němohẹ, ”Mawu Ruata e niapakal᷊ahẹu i Sie kụkěndag’i kitẹ dingangu něndolohu ahus’E mang sěmbaụ sol᷊ong dunia e, tadeạu i kitẹ makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ bọu ahus’E ene.” (1 Yoh. 4:9) Su tempong i kitẹ něnodẹ kakěndagẹ̌ si Yehuwa, si Yesus, su anạu sěmbaụ, dingangu su taumata wal᷊inẹ, ene něnodẹ i kitẹ kai tau Sahani matělang.​—Mat. 22:37-39, NW.

16. Mạeng i kitẹ sauneng kakạtělange su hal᷊ẹ̌ rohani, kawe nụe i kitẹ sarung limembong měngarěgạ manga prinsipẹ̌?

 ¹⁶ Mạeng i kitẹ kakạtělange su hal᷊ẹ̌ rohani, i kitẹ sauneng měngarěga prinsipẹ̌. Biasane, hukung mapakẹ su situasi tertentu. Katewe prinsip mapakẹ su haghing situasi. Contone, anạ kadodọ běga bahayane pẹ̌dal᷊ahapị dal᷊akị, hakị u ene matimade někoạ atorang gunang makariagạ si sie. (1 Kor. 15:33) Katewe, mạeng anạ ene seng matělang, i sie botonge mẹ̌tiněna tuhụ prinsip Alkitapẹ̌. Prinsip ini sarung makatul᷊ung si sie měmile hapị mapia. (Basa 1 Korintus 13:11; 14:20.) Mạeng i kitẹ hanesẹ̌ mẹ̌tiněna prinsip Alkitapẹ̌, hati nuraning i kitẹ botonge kapěngumbalaěng. I kitẹ lai sarung limembong makaěna apa kapulung Mawu gunang koateng i kitẹ su situasi tertentu.

17. Kawe nụe i kitẹ botonge maul᷊ị si kitẹ piạ kěbị alat bantu gunang měkoạ putusang nihino?

¹⁷ Si kitẹ piạ kěbị alat bantu gunang měkoạ putusang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa. Su Alkitapẹ̌, piạ hukung dingangu prinsip makatul᷊ung si kitẹ makoạ ’masukụ su kěbị haghing munara mapapia’. (2 Tim. 3:16, 17) Prinsip Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ makaěna cara i Yehuwa mẹ̌tiněna. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mědeạ prinsip ene. (Ef. 5:17) Si kitẹ piạ Indeks Publikasi Menara Pengawal, Panduan Riset untuk Saksi-Saksi Yehuwa, Perpustakaan Menara Pengawal, PERPUSTAKAAN ONLINE Menara Pengawal, dingangu aplikasi JW Library. Mạeng i kitẹ měpakẹ kěbị alatẹ̌ ene su tempong měngěndung hala arau dingangu keluarga, i kitẹ sarung makaěbạ lawọ gunane.

18. Apa gunane mạeng i kitẹ měpakẹ hukung dingangu prinsip i Yehuwa su pěbawiahẹ̌?

¹⁸ Mạeng i kitẹ měpakẹ hukung dingangu prinsip i Yehuwa, pěbawiahi kitẹ sauneng makoạ mapaelẹ̌! Mazmurẹ̌ 119:97-100 naul᷊ị, ”Apa e takụ i kẹ̌karalọ torat’U e; iạ mẹ̌sẹ̌sipiru ene kanandung ěllo. Iạ sěntiniạ makạtahěndung apang laoro-Nu, makạkadiadi si siạ něngalembom pelesa wọu manga sědụku e. Katatahuěnnaku e něngalembo wọu katatahuěnnang manga měnaněntiroku e, ual᷊ingu iạ e mẹ̌sẹ̌sipiru manga tita-Nu. Iạ e limembong makaěnna wọu apang maghaghurang, batụu iạ e měngẹ̌ngumpaedẹ̌ kal᷊awọu putusang’U.” Mạeng i kitẹ měnadia tempo gunang mẹ̌tiněna maral᷊ung soal u hukung dingangu prinsip bọu Mawu, i kitẹ sarung limembong mapelesa dingangu matahuěna. Kụ su tempong i kitẹ měpakẹ hukung dingangu prinsipẹ̌ ene gunang melatih hati nurani, i kitẹ sarung ”matěllang kakạděngụe kạkasukụe su ral᷊ung i Kristus”.​—Ef. 4:13.