1, 2. (a) Kerea pěndangu pirang katau matatimadẹ̌ su tempong anạ i sire mapulu sahaniang? (b) Kawe nụe i sire apang sahaniang harusẹ̌ kiwal᷊ong kal᷊imona apa i sie seng nẹ̌diandi něgělị watangenge si Yehuwa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

MATIMADI Maria měmẹ̌manda si Maria dụdarisi sěngkasio dingangi sire apang sahaniang. Měnanasẹ̌ nẹ̌kiwal᷊o darua kakiwal᷊o. I Maria simimbahẹ̌ dingangu tingihẹ̌ maihạ. Bọu ene, i sie nisahani.

² Matimadi Maria sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu anạ i sire něgělị pěbawiahe si Yehuwa kụ nisahani. Katewe, humotong i mamạ i Maria gụgěnggang. I sie nẹ̌pikirẹ̌, ’Apa i Maria bědang tumanịu mangudạ gunang sahaniang? Apa i sie kahěngang-hěngang nakaěna mẹ̌diandi měgělị watangenge si Yehuwa ene kai sěbạe serius? Apa i sie seng sadia sahaniang?’ Lawọ matatimadẹ̌ lai mětẹ̌tiněna kerene su tempong anạ i sire maul᷊ị i sie mapulu sahaniang. (Měn. 5:4) Bọu ene lai, putusang sěbạe penting koatengu taumata ene kai  měgělị pěbawiahẹ̌ si Yehuwa kụ sahaniang.​—Pěmanda kotak ” Apa i Kau Seng Něgělị Watangengu si Yehuwa?”

3, 4. (a) Kerea rasul Petrus něněntiro sahaniang kai sěbạe penting? (b) Kawe nụe rasul Petrus napẹ̌sul᷊ungu pẹ̌sasahani dingangu bahtera nikoạ i Noakẹ̌?

³ Rasul Petrus napẹ̌sul᷊ungu pẹ̌sasahani dingangu bahtera nikoạ i Noakẹ̌. I sie naul᷊ị, ”Pẹ̌sasahani, kụ nipẹ̌sul᷊ung dingangu ene, lai nakasal᷊amatẹ̌ si kamene.” (Basa 1 Petrus 3:20, 21 bọu catatan kaki.) * Bahtera ene nakoạ bukti mal᷊ahẹ i Noakẹ̌ mapulu měkoạ kapulung Mawu dingangu kaguwạu naunge. I Noakẹ̌ masatia někoạ hal᷊ẹ̌ nighělị i Yehuwa si sie. Ual᷊ingu pangangimang i Noakẹ̌, Yehuwa něnal᷊amatẹ̌ si sie dingangu keluargane bọu Lěba Maihạ. Mạeng kerene, i Petrus mapulu měněntiro apa si kitẹ?

⁴ Su tempong nakasilo bahtera, taumata nakasingkạ i Noakẹ̌ mangimang su Mawu. Su tempong nakasilo taumata nisahani, taumata wal᷊inẹ nakasingkạ tau ene seng něgělị pěbawiahe su Mawu, ual᷊ingu mangimang si Kristus seng saụ nipěbiahẹ̌. Kere i Noakẹ̌, i sire nisahani seng timuhụ su Mawu dingangu někoạ hal᷊ẹ̌ nighělị’E si sire. Kụ kere i Yehuwa seng něnal᷊amatẹ̌ si Noakẹ̌ bọu Lěba Maihạ, i Sie sarung měnal᷊amatẹ̌ manga ělang’E masatia apang bọu nisahani su tempong i Sie měminasa dunia dal᷊akị  ini. (Mrk. 13:10; Pěl. 7:9, 10) Nal᷊ahẹ, měgělị pěbawiahẹ̌ si Yehuwa kụ sahaniang ene sěbạe penting. Katewe, mạeng mẹ̌děngụ sahaniang, i sie sarung kailangengu pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌.

5. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

⁵ Ual᷊ingu nakasingkạ sahaniang ene sěbạe serius, i kitẹ harusẹ̌ masingkạ sasimbahu tatělu kakiwal᷊o ini: Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u pẹ̌sasahani? Apa harusẹ̌ koatengu taumata tadeạu botonge sahaniang? Su tempong měněntiro anạ arau měngangěndung Alkitapẹ̌, kawe nụe harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung pẹ̌sasahani ene penting?

6, 7. (a) Apa mangal᷊ene pẹ̌sasahaning i Yohanes? (b) Pẹ̌sasahaning i sai nẹ̌tatěntang bọu pẹ̌sasahani wal᷊inẹ, kụ kawe nụe?

⁶ Su Alkitapẹ̌, taumata humotong něnahani taumata wal᷊inẹ ute kai i Yohanes Měnanahani. (Mat. 3:1-6) Kawe nụe taumata nakoạ sarang i sie kụ nakisahani? Ual᷊ingu i sire masingkạ i sire seng tawe timuhụ Hukung Musa, kụ i sire mapulu měnodẹ i sire seng nẹ̌tobatẹ̌. Katewe pẹ̌sasahani sěbạe penting nikoạ i Yohanes piạ mangal᷊ene nẹ̌tatěntang bọu pẹ̌sasahani biasa kẹ̌koatenge. Yohanes nakaěbạ hak istimewa měnahani si Yesus, Ahusu Mawu masukụ. (Mat. 3:13-17) Yesus tawẹ apa dosane. I sie tawe harusẹ̌ mẹ̌tobatẹ̌. (1 Ptr. 2:22) Mạeng kerene, kawe nụe i sie nisahani? Gunang měnodẹ i sie sadia měgělị pěbawiahe gunang měkoạ kapulung Mawu.​—Ibr. 10:7.

⁷ Su tempong i Yesus něnětạ něnginjilẹ̌, manga murite lai něnahani taumata. (Yoh. 3:22; 4:1, 2) Taumata nisahani tempo ene něnodẹ i sire nẹ̌tobatẹ̌ ual᷊ingu seng bọu limawang hukung Musa. Katewe, su apang i Yesus nate kụ saụ nipěbiahẹ̌, taumata apang mapulu makoạ murite harusẹ̌ sahaniang gunang alasang nẹ̌tatěntang.

8. (a) Su apang bọu nipěbiahẹ̌, parenta apa nighělị i Yesus? (b) Kawe nụe tau Sahani harusẹ̌ sahaniang?

⁸ Su taung 33 M, tawe nararěna bọu nipěbiahẹ̌, i Yesus nẹ̌bisara su nal᷊iu bọu 500 su kataune esẹ, wawine, dingangu ěndịu lai manga rariọ. Aramanung su tempo ene i sie naul᷊ị, ’Dakọe pěmpahundal᷊eng, kụ patikụ umatẹ̌ su kasěllah’u dunia e koạko muritẹ̌-ku. Sahaniko i sire su areng i Amang ringangu Ahusẹ̌ dingangu rohkẹ̌ u Ruata. Těntiroiko i sire mẹ̌sěmpị kěbị apang takụ nioro si kamene.’ (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 15:6) Yesus nẹ̌parenta su manga tumatol᷊ene gunang pěkoạ muritẹ̌. I saing mapulu makoạ murite arau měngěndung bọu i sie, harusẹ̌ sahaniang. (Mat. 11:29, 30) Gunang mẹ̌tahamawu su Mawu dingangu cara makal᷊uasẹ̌ si Sie, taumata harusẹ̌ měngakui tugasi Yesus gunang mapakasěhụ kapulung Mawu. Bọu ene, tau ene botonge sahaniang, kụ pẹ̌sasahanine sarung tarimakengu Mawu. Alkitapẹ̌ něgělị lawọ bukti manga muriti Yesus masingkạ pẹ̌sasahani ene penting. I sire tawe mědẹ̌děngụ gunang sahaniang.​—MMR. 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33.

9, 10. Apa kaěndungang i kitẹ soal u pẹ̌sasahani bọu tau Etiopia dingangu bọu i Saul?

⁹ Basa Munara’m Manga Rarolohang 8:35, 36. Sěngkatau esẹ Etiopia  kụ seng něnarimạ agama Yahudi, ene su ral᷊eng mapul᷊ẹ bọu něngibadah su bait su Yerusalem. Malaekati Yehuwa něndolohẹ̌ si Filipus gunang pěnginjilẹ̌ si sie, kụ i Filipus něněntiro si sie ”Injilẹ̌ měbẹ̌běkeng Yesus”. Apa nikoạ u tau Etiopia ene? I sie nakaěna měnarimạ si Yesus makoạ Tuang ene penting. Kụ i sie lai mapulu měkoạ apa dẹ̌dorongang i Yehuwa su tau Sahani. Hakị u ene i sie apidu nakisahani.

¹⁰ Contoh wal᷊inẹ lai ute tau Yahudi arenge Saul. Su tempo ene, kěbị tau Yahudi seng nighělị si Yehuwa, katewe Yehuwa seng madiri měnarimạ si sire ual᷊ingu i sire tawe timuhụ si Sie. Saul mangimang tau Yahudi bědang mětẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu cara nihino, hakị u ene i sie něndariha tau Sahani. Katewe piạ su sahěllo, i Yesus seng nipěbiahẹ̌ bọu papate, nẹ̌bisara si Saul bọu sorga. Apa nikoạ i Saul? I sie mal᷊uasẹ̌ něnarimạ tul᷊umangu muriti Yesus, i Ananias. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Tangu i sie nẹ̌bangungke, kụ bọu ene nakisahani.” (MMR. 9:17, 18; Gal. 1:14) Bọu ene i sie nakoạ rasul Paulus. Kěnang pẹ̌tiněna, tawe nararěna bọu i sie nakaěna Mawu něpakẹ si Yesus gunang mapakasěhụ kapulu-Ne, i Paulus apidu nisahani, i sie tawe nẹ̌děngụ.​—Basa Munara’m Manga Rarolohang 22:12-16.

11. (a) Apa nakakoạ měngangěndung Alkitapẹ̌ mapulu sahaniang? (b) Kerea pěndang i kitẹ su tempong piạ u nisahani?

¹¹ Orasẹ̌ ini, lawọ měngangěndung Alkitapẹ̌, maghurang arau mangudạ, mẹ̌sul᷊ung dingangi Saul. Ual᷊ingu makěndagẹ̌ dingangu mangimang apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌, i sire něgělị pěbawiahi sire si Yehuwa kụ nisahani. Nasẹ̌ u pẹ̌sasahani kai acara istimewa su kebaktian. Sahiding Yehuwa mal᷊uasẹ̌ su tempong měngangěndung Alkitapẹ̌ něnarimạ těntirong Alkitapẹ̌, kụ němutusẹ̌ gunang sahaniang. Matatimadẹ̌ lai sěbạe mal᷊uasẹ̌ su tempong anạ i sire někoạ putusang kerene. Su taung dinas 2017, nal᷊iu bọu 284.000 taumata wuhu seng nisahani gunang měnodẹ i sire něgělị pěbawiahi sire si Yehuwa. (MMR. 13:48) Nal᷊ahẹ, i sire nakaěna tau Sahani harusẹ̌ Sahaniang. Katewe, apa harusẹ̌ koateng i sire tadeạu botonge sahaniang?

12. Apa harusẹ̌ koatengu měngangěndung Alkitapẹ̌ tadeạu i sie botonge sahaniang?

¹² Tadeạu botonge sahaniang, měngangěndung Alkitapẹ̌ harusẹ̌ měngěndung soal u Mawu, kapulu-Ne gunang taumata dingangu dunia, dingangu apa koateng’E gunang měnal᷊amatẹ̌ taumata. (1 Tim. 2:3-6) Bọu ene, i sire harusẹ̌ piạ pangangimang tadeạu botonge tumuhụ su hukungu Mawu dingangu tawe měkoạ barang ikẹ̌kawěnsingang’E. (MMR. 3:19) Ini penting, ual᷊ingu Yehuwa tawe měnarimạ taumata mẹ̌gělị watangenge si Sie katewe turusẹ̌ měkẹ̌koạ barang ikẹ̌kawěnsing’E. (1 Kor. 6:9, 10) Bọu ene lai, taumata  mapulu měgělị watangenge si Yehuwa harusẹ̌ marading měngibadah dingangu měnginjilẹ̌ lai měněntiro. Ini syaratẹ̌ si sire apang mapulu makoạ tumatol᷊eng i Kristus. (MMR. 1:8) Měngangěndung Alkitapẹ̌ harusẹ̌ měkoạ kěbị ene kal᷊imona. Bọu ene, i sie botonge mẹ̌diandi měgělị watangenge si Yehuwa bọu daroa, kụ sahaniang.

13. Su tempong měněntiro taumata wal᷊inẹ, kawe nụe penting mẹ̌tahěndung tau Sahani tutune harusẹ̌ sahaniang?

¹³ Su tempong i kitẹ mẹ̌tul᷊ung anạ dingangu měngangěndung Alkitapẹ̌ gunang měkoạ manga hal᷊ẹ̌ nilahẹ kanini, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung i saing mapulu makoạ tumatol᷊eng i Kristus tutune harusẹ̌ sahaniang. Hakị u ene, mạeng tempone nẹ̌tatahino, i kitẹ tawe guměnggang maul᷊ị měgělị watangeng si Yehuwa dingangu sahaniang ene penting. I kitẹ mapulu anạ dingangu měngangěndung Alkitapẹ̌ měkoạ kemajuan kụ sahaniang!

14. Kawe nụe i kitẹ tawe měnihasa taumata wal᷊inẹ gunang sahaniang?

¹⁴ Tantu, tawẹ wotonge piạ u měnihasa anạ arau měngangěndung Alkitapẹ̌ gunang sahaniang. Yehuwa tawe měnẹ̌nihasa si kitẹ gunang mẹ̌tahamawu si Sie. (1 Yoh. 4:8) Su tempong měněntiro taumata wal᷊inẹ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si sire makaěna mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa ene penting. Bọu ene, mạeng měngangěndung Alkitapẹ̌ kahěngang-hěngang měngarěga těntirong Alkitapẹ̌ soal u Mawu dingangu mapulu měkoạ tugasu tau Sahani, i sie sarung mapulu sahaniang.​—2 Kor. 5:14, 15.

15, 16. (a) Apa piạ kětạkengu umurẹ̌ su taumata gunang sahaniang? Lahẹko. (b) Kawe nụe měngangěndung Alkitapẹ̌ harusẹ̌ sahaniang makoạ Sahiding Yehuwa, maning i sie bọu nisahani su agama wal᷊inẹ?

 ¹⁵ Tawẹ apa kětạkengu umurẹ̌ su taumata gunang sahaniang. Kěbị taumata ene nẹ̌tatěntang, kụ piạ u limembong masahawụ měkoạ kemajuan sul᷊ungu taumata wal᷊inẹ. Lawọ seng nisahani dongkeng mangudạ, kụ sarang naghurang i sire tatapẹ̌ masatia si Yehuwa. Sěnggạ lai něngěndung Alkitapẹ̌ dingangu nisahani su tempong seng maghurang. Pirang katau umure nal᷊iu bọu 100 su taunge!

¹⁶ Sěngkatau wawine něngěndung Alkitapẹ̌, seng bọu nisahani su piram baụ agama. Hakị u ene i sie nẹ̌kiwal᷊o su měnaněntirone apa i sie bědang harusẹ̌ sahaniang. Gurune něnodẹ piram baụ ayatẹ̌ gunang sumimbahẹ̌ kakiwal᷊one. Su tempong wawine ene nakaěna apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌, i sie nakisahani, maning umure maraning 80 su taunge. Apa kaěndungang i kitẹ bọu contoh ini? Yehuwa měnarimạ pẹ̌sasahaning i kitẹ mạeng i kitẹ seng nakasingkạ těntirong Alkitapẹ̌ soal u kapulu-Ne. Hakị u ene, maning i kitẹ seng bọu nisahani su agama wal᷊inẹ, i kitẹ bědang harusẹ̌ sahaniang makoạ Sahiding Yehuwa.​—Basa Munara’m Manga Rarolohang 19:3-5.

17. Apa harusẹ̌ tiněnaěngu taumata su ěllo i sie sahaniang?

¹⁷ Ěllong pẹ̌sasahani kai ěllo makạl᷊uasẹ̌. Ini lai tempone mẹ̌tiněna pakapia apa harusẹ̌ koateng su apang seng bọu nisahani. Tawe gampang měkoạ tugasu tau Sahani. I sie harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měkoạ kěbị ene. Manga muriti Yesus ”wal᷊inewe samatang měbẹ̌biahẹ̌ baugu watangenge hala, kaiso kawe waug’i Kristus e seng napohong dingangu niapẹ̌biahẹ̌ kapia”.​—2 Kor. 5:15; Mat. 16:24, NW.

18. Manga kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

¹⁸ Kere seng niěndungang i kitẹ, putusang gunang makoạ tau Sahani tutune ene kai sěbạe serius. Hakị u ene mamạ i Maria nẹ̌tiněna kakiwal᷊o su bageang humotong bọu pěngangěndungang ini. Mạeng i kamene piạ anạ, i kamene botonge mẹ̌tiněna, ’Apa anạkụ seng sadia sahaniang? Apa i sie masingkạ si Yehuwa hakị u botonge měgělị watangenge su Mawu? Apa anạkụ harusẹ̌ mẹ̌sikol᷊ah pakapia dingangu makaěbạ hal᷊ẹ̌, buhudeng botonge sahaniang? Kerea mạeng bọu nisahani i sie někoạ dosa gěguwạ?’ I kitẹ sarung měngěndung manga kakiwal᷊o ene su pěngangěndungang tuhụe. Kụ i kitẹ lai sarung měngěndung kerea matatimadẹ̌ botonge piạ tiněna nihino soal u pẹ̌sasahani.