1, 2. (a) Su hěbi maraning papatene, i Yesus nẹ̌bisara apa dingangu manga murite? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung alasang i kitẹ měnginjilẹ̌? (c) Apa sarung ěndungang i kitẹ?

SU HĚBI maraning papatene, i Yesus nẹ̌bisara marěngụ dingangu manga murite. I sie naul᷊ị, i sie sěbạe makěndagẹ̌ si sire. I sie lai nẹ̌běke sasihing soal u anggorẹ̌, kụ seng niěndungang i kitẹ su pěngangěndungang kal᷊imona. Yesus mapulu tadeạu manga murite ”měmpẹ̌bua mal᷊awọ”. Su werang Yunani, bawera ene mangal᷊ene Yesus němahansang si sire tadeạu turusẹ̌ mẹ̌bua mal᷊awọ, ene mangal᷊ene turusẹ̌ měhabarẹ̌ habaru Kararatuang.​—Yoh. 15:8.

² Yesus tawe kětạeng naul᷊ị su manga murite apa harusẹ̌ koateng, katewe lai kawe nụe i sire harusẹ̌ měkoạ ene. I sie naul᷊ị alasange i sire harusẹ̌ turusẹ̌ měnginjilẹ̌. I kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌tahěndung manga alasang ene, tadeạu i kitẹ botonge turusẹ̌ ’měhabarẹ̌ su kaguwạu dunia’. (Mat. 24:13, 14) Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung ěpạ alasang bọu Alkitapẹ̌ kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měnginjilẹ̌. Bọu ene lai, i kitẹ sarung měngěndung soal u ěpạ gaghělị bọu Yehuwa kụ makatul᷊ung si kitẹ turusẹ̌ mẹ̌bua.

3. (a) Tumuhụ Yohanes 15:8, apa alasang kahumotongange i kitẹ měnginjilẹ̌? (b) Buang anggorẹ̌ su sasihing i Yesus nělahẹ apa, kụ kawe nụe ini sasihing ene nẹ̌tatahino?

³ Alasang kahumotongange i kitẹ měnginjilẹ̌ ute gunang mapakawantugẹ̌ Mawu Yehuwa dingangu mapakasusi areng’E. (Basa Yohanes 15:1, 8.) Su sasihing soal u sasuangu anggorẹ̌, i Yehuwa nisihing kere sěngkatau mẹ̌sasuangu anggorẹ̌. I Yesus naul᷊ị i sie kai kalung anggorẹ̌, kụ manga murite kai manga lelangu anggorẹ̌ ene. (Yoh. 15:5) Hakị u ene, buang anggorẹ̌ mangal᷊ene buah nikoạu manga muritẹ̌ arau hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ kẹ̌koateng i sire. Yesus naul᷊ị su manga rasule, ”Kereu i kamene měmpẹ̌bua mal᷊awọ, i Amang-Ku e iapakawantugẹ̌.” Mạeng sasuangu anggorẹ̌ nẹ̌bua mapaelẹ̌, mẹ̌sasuange sarung daloěng. Kerene lai, mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i gunang měhabarẹ̌ Kararatuang, Mawu Yehuwa sarung daloěng dingangu ipakawantugẹ̌.​—Mat. 25:20-23.

4. (a) Kerea i kitẹ mapakasusi arengu Mawu? (b) Kerea pěndangu ual᷊ingu nakaěbạ hak istimewa mapakasusi arengu Mawu?

⁴ Arengu Mawu seng masusi. I kitẹ tawe makakoạ ene limembong masusi. Mạeng kerene, kerea hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ makasusi arengu Mawu? Pěmanda apa niul᷊ị i nabi Yesaya, ”Yehuwa těmbonangu manga těntara, i Sie harusẹ̌ pandaěng masusi.” (Yes. 8:13, Terjemahan Dunia Baru [NW]) I kitẹ mapakasusi arengu Mawu, Yehuwa, su tempong i kitẹ měmanda areng ene kai areng kawantugange dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ makasingkạ areng ene kai masusi. (Mat. 6:9, ctk. NW) Contone, su tempong i kitẹ měněntiro taumata soal i Yehuwa, manga sipat’E dingangu kapulu-Ne tadeạu taumata měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus, i kitẹ nẹ̌tul᷊ung si sire nakaěna apa niul᷊ị u Setang soal i Yehuwa ene kai konti. (Pěnd. 3:1-5) I kitẹ lai napakasusi arengu Mawu su tempong mẹ̌tul᷊ung taumata makasingkạ i Yehuwa layak ”makatarimạ u raralo, adatẹ̌ dingangu kawasa”. (Pěl. 4:11) I Rene seng nakoạ perintis karěngụe 16 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakaěbạ kesempatan makoạ sahidi gunang Měndariadi alam semesta. Iạ limembong mapulu turusẹ̌ měnginjilẹ̌.” * (Pěmanda catatan kaki.)

5. (a) Tumuhụ Yohanes 15:9, 10, apa alasang i kitẹ měnginjilẹ̌? (b) Apa niul᷊ị i Yesus tadeạu manga murite makaěna mẹ̌tatahang ene penting?

⁵ Basa Yohanes 15:9, 10. Alasang karuane i kitẹ měnginjilẹ̌ ute ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangi Yesus. (Mrk. 12:30; Yoh. 14:15) I Yesus naul᷊ị su manga murite i sire harusẹ̌ ’tatapẹ̌ su kakěndage’. Kawe nụe i Yesus nẹ̌bera kerene? Ual᷊ingu i sie masingkạ tadeạu makoạ murite, i sire harusẹ̌ mẹ̌tatahang.  Sěběnarẹ̌e, su Yohanes 15:4-10, i kitẹ nakasilo i Yesus masau měpakẹ bawera ”tatapẹ̌be” dingangu manga wawera wal᷊inẹ kụ maraning mẹ̌sul᷊ung dingangu wawera ene, gunang mẹ̌tul᷊ung manga murite makaěna i sire harusẹ̌ mẹ̌tatahang.

6. Kerea tadeạu i kitẹ ’tatapẹ̌ su kakěndagi’ Kristus?

⁶ Kerea i kitẹ botonge ’tatapẹ̌ su kakěndagi’ Kristus dingangu makal᷊uasẹ̌ si sie? Mạeng i kitẹ matuhụ si sie. I Yesus tawe kětạeng nẹ̌dorong si sire měkoạ ene, katewe i sie lai někoạ apa seng niwerane. I sie naul᷊ị, ’Iạ tatapẹ̌ satia su kakěndagi Amang batụu měnděndal᷊engbe kal᷊awọu tita-Ne.’ I Yesus nakoạ tatěnoěng si kitẹ.​—Yoh. 13:15.

7. Apa sěmpụe katatuhụ dingangu kakěndagẹ̌?

⁷ Yesus napakal᷊ahẹ sěmpụe katatuhụ dingangu kakěndagẹ̌, su tempong i sie naul᷊ị, ”I sain dụdaẹ manga tita-Ku e ringangu mẹ̌sẹ̌sěmpị [arau, měkẹ̌koạ] ene, ute i sie kukěndag’u Iạ.” (Yoh. 14:21) Parentang Yesus asal᷊e bọu i Amange, hakị u ene, mạeng i kitẹ matuhụ su parentang i Yesus, ene něnodẹ i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa. (Mat. 17:5; Yoh. 8:28, NW) Ual᷊ingu ene, Yehuwa dingangi Yesus sarung turusẹ̌ kuměndagẹ̌ si kitẹ.

8, 9. (a) Apa lai alasang i kitẹ měnginjilẹ̌? (b) Kerea bawerang Yehuwa su Yehezkiel 3:18, 19 dingangu 18:23 nakakoạ si kitẹ mapulu turusẹ̌ měnginjilẹ̌?

⁸ Alasang katělune i kitẹ měnginjilẹ̌ ute ual᷊ingu i kitẹ měgělị laingatẹ̌ ěllong Yehuwa seng marani. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, i Noake kai ’mělẹ̌habaru hengetangu Ruata’. (Basa 2 Petrus 2:5.) Těntal᷊ang Lěba Maihạ bědang tawe diměnta, i Noakẹ̌ tantu něgělị laingatẹ̌ su taumata soal u kawawinasa sarung mariadi. Bọu apa i kitẹ nakasingkạ? I Yesus naul᷊ị, ”Těntal᷊ang Lěba Maihạ bědang tawe diměnta, taumata měmpẹ̌kẹ̌kaěng dingangu měmpanginung, manga esẹ nẹ̌kawing kụ manga wawine lai nighělị nipẹ̌kawing, sarang ěllo i Noakẹ̌ simuẹ̌ su bahtera. I sire tawe nẹ̌pandung sarang Lěba Maihạ narěnta kụ něminasa si sire kěbị. Kerene lai situasine su tempong kararěntang Ahusu taumata.” (Mat. 24:38, 39, NW) Maning kal᷊awokange taumata tawe rimaringihẹ̌, i Noakẹ̌ tatapẹ̌ něhabarẹ̌ laingatẹ̌ bọu i Yehuwa.

⁹ Orasẹ̌ ini, i kitẹ mělẹ̌habaru Kararatuang tadeạu taumata makasingkạ apa sarung koatengu Mawu gunang taumata  su tempo mahi. Kere i Yehuwa, i kitẹ sěbạe mapulu taumata dumaringihẹ̌ habari kitẹ dingangu ’tatapẹ̌be měbiahẹ̌’. (Yeh. 18:23) Su tempong i kitẹ měnginjilẹ̌ bọu wal᷊e sarang bal᷊e dingangu su tampạ mal᷊awọ taumata, i kitẹ něgělị laingatẹ̌ si sire Kararatuangu Mawu sarung duměnta dingangu měminasa dunia dal᷊akị ini.​—Yeh. 3:18, 19; Dan. 2:44; Pěl. 14:6, 7.

10. (a) Tumuhụ Matius 22:39, apa lai alasang i kitẹ měnginjilẹ̌? (b) Kerea i Paulus dingangi Silas nẹ̌tul᷊ung měndariagạ selẹ̌ su Filipi?

¹⁰ Alasang kaěpạe i kitẹ turusẹ̌ měnginjilẹ̌ ute ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ su taumata. (Mat. 22:39) Kakěndagẹ̌ ini makatul᷊ung si kitẹ turusẹ̌ měnginjilẹ̌ ual᷊ingu i kitẹ masingkạ taumata botonge mẹ̌bal᷊ui mạeng piạ situasi su pěbawiahi sire nẹ̌bal᷊ui. Contone, su tempong i Paulus dingangi Silas niselẹ̌ su soa Filipi, piạ linuhẹ̌ nariadi su hěbi ene, kụ manga tukadu selẹ̌ nawuka. Měndariagạ selẹ̌ ene sěbạe natakụ ual᷊ingu nẹ̌pikirẹ̌ taumata niselẹ̌ seng timal᷊ang kěbị. Hakị u ene i sie seng mẹ̌tumpate. Katewe, i Paulus nẹ̌sěding si sie kụ němansagẹ̌, ”Abe pẹ̌tumpate!” Měndariagạ selẹ̌ ene nẹ̌kiwal᷊o, ”Kai apạ e hinong takụ koateng tadeạu iạ e masal᷊amatẹ̌”? I Paulus dingangi Silas naul᷊ị si sie, ’Pangimangke si Yesus! I kau sarung masal᷊amatẹ̌.’​—MMR. 16:25-34.

11, 12. (a) Bọu apa nariadi su měndariagạ selẹ̌, apa kaěndungang i kitẹ soal u hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌? (b) Kawe nụe i kitẹ mapulu turusẹ̌ měnginjilẹ̌?

¹¹ Bọu apa nariadi su měndariagạ selẹ̌, apa kaěndungang i kitẹ soal u hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌? Hědo bọu nělinuhẹ̌, buhudeng měndariagạ selẹ̌ ene nẹ̌bal᷊ui kụ nẹ̌dorong tul᷊ung. Kerene lai, pirang katau apang madiri měnarimạ habaru Alkitapẹ̌, aramanung nẹ̌bal᷊ui dingangu nẹ̌dorong tul᷊ung su tempong piạ barang dal᷊akị nariadi su pěbawiahi sire. Contone, pirang katau ěndịu nasusah naung ual᷊ingu nikailangengu hal᷊ẹ̌. Sěnggạ lai aramanung nasusah naung ual᷊ingu nakaěbạ sakị mawěhạ arau taumata ikẹ̌kěndagi sire nate. Su tempong hal᷊ẹ̌ tamai ini nariadi, taumata aramanung měnětạ měkẹ̌kiwal᷊o soal u pěbawiahẹ̌. Ěndịu i sire lai mẹ̌tiněna, ’Apa harusẹ̌ koatengku tadeạu masal᷊amatẹ̌?’ Samurine, ěndịu i sire sarung mapulu dumaringihẹ̌ habaru pělaharapẹ̌ lẹ̌habareng i kitẹ.

¹² Mạeng i kitẹ masatia měnginjilẹ̌, i kitẹ sarung sadia měhiborẹ̌ si sire su tempong i sire mapulu měnarimạ lahiborẹ̌ ene. (Yes. 61:1) I Carla, seng nakoạ perintis karěngụe 38 su taunge, naul᷊ị, ’Taumata orasẹ̌ ini seng běga timonang pěbawiahi sire. I sire harusẹ̌ gělikangu kesempatan gunang makaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia.” I Eva, seng nakoạ perintis karěngụe 34 su taunge, naul᷊ị, ”Orasẹ̌ ini, kakạl᷊awọe taumata nikailangengu pělaharapẹ̌. Iạ sěbạe mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire. Hakị u ene iạ něnginjilẹ̌.” Nal᷊ahẹ, kakěndagẹ̌ su taumata kai alasang mapia gunang turusẹ̌ měnginjilẹ̌!

13, 14. (a) Gaghělị apa nisěbạ su Yohanes 15:11? (b) Kerea i kitẹ makaěbạ karal᷊uasi Yesus? (c) Kerea karal᷊uasẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ su tempong měnginjilẹ̌?

¹³ Su hěbi maraning papatene, i Yesus lai nẹ̌sěbạ piạ piram baụ gaghělị makatul᷊ung manga murite tadeạu turusẹ̌ mẹ̌bua. Apa manga gaghělị ene, dingangu kerea ene nakatul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini?

 ¹⁴ Karal᷊uasẹ̌. Apa i kitẹ nẹ̌pěndang hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ kai bawawaěng? Tantu tala. Su apang bọu nẹ̌běke sasihing soal u sasuangu anggorẹ̌, i sie naul᷊ị mạeng i kitẹ měnginjilẹ̌, i kitẹ makatarimạ karal᷊uasi Yesus. (Basa Yohanes 15:11.) Apa mangal᷊ene bawerane ene? Pẹ̌tahěndung, su sasihing ene, i Yesus nisihing kere kalung anggorẹ̌, kụ manga murite kai manga lelange. Manga lelang ene makaěbạ akẹ dingangu kaěng mạeng i sire tatapẹ̌ nasěmbaụ dingangu kalune. Kerene lai, mạeng i kitẹ tatapẹ̌ masěmbaụ dingangi Yesus kụ tumol᷊e lempange pakapia, i kitẹ sarung makaěbạ karal᷊uasẹ̌ kere nikapěndangeng i Yesus ual᷊ingu seng někoạ kapulung Mawu. (Yoh. 4:34; 17:13; 1 Ptr. 2:21) I Ana, seng nakoạ perintis nal᷊iu wọu 40 su taunge, naul᷊ị, ”Karal᷊uasẹ̌ nikapěndangengku su tempong nawal᷊ị bọu něnginjilẹ̌, nakakoạ si siạ mapulu turusẹ̌ měkoạ kapulung Yehuwa.” Karal᷊uasẹ̌ sarung makatoghasẹ̌ si kitẹ tadeạu turusẹ̌ měngijilẹ̌ maning kal᷊awokange taumata madiri dumaringihẹ̌.​—Mat. 5:10-12.

15. (a) Gaghělị apa nisěbạ su Yohanes 14:27? (b) Kerea karal᷊unsemahẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ turusẹ̌ mẹ̌bua?

¹⁵ Karal᷊unsemahẹ̌. (Basa Yohanes 14:27.) Su hěbi ene lai, i Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Karal᷊unsemahẹ̌ Takụ ionggo si kamene.” Kerea karal᷊unsemahi Yesus makatul᷊ung si kitẹ tadeạu turusẹ̌ měnginjilẹ̌? Su tempong něnginjilẹ̌, i kitẹ nakapěndang karal᷊unsemahẹ̌ ual᷊ingu masingkạ i kitẹ seng nakal᷊uasẹ̌ naungi Yehuwa dingangi Yesus. (Mzm. 149:4, NW; Rm. 5:3, 4; Kol. 3:15) I Alfredo seng nakoạ perintis karěngụe 45 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ mạl᷊owe su apang bọu něnginjilẹ̌, katewe ual᷊ingu někoạ ene, pěbawiahẹ̌ku mal᷊uasẹ̌.” I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng nakaěbạ karal᷊unsemahẹ̌ tutune!

16. (a) Apa gaghělị nisěbạ su Yohanes 15:15? (b) Kerea manga rasulẹ̌ botonge tatapẹ̌ makoạ hapị i Yesus?

¹⁶ Pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yesus. Su apang bọu naul᷊ị su manga rasule i sie mapulu i sire mal᷊uasẹ̌, i Yesus naul᷊ị kawe nụe penting měnodẹ kakěndagẹ̌ rela berkorban. (Yoh. 15:11-13) Bọu ene i sie naul᷊ị, ”I kamene Takụ kẹ̌kuiang hapị.” Makoạ hapị i Yesus ene kai gaghělị maarěga! Katewe kerea manga rasulẹ̌ botonge turusẹ̌ makoạ hapịe? I sire harusẹ̌ turusẹ̌ ’mẹ̌bua’. (Basa Yohanes 15:14-16.) Ene mangal᷊ene i sire harusẹ̌  turusẹ̌ měnginjilẹ̌. Ěndịu dua taung kal᷊imona, i Yesus něngoro manga muritẹ̌ gunang pěhabarẹ̌ ”Kararatuangu sorga seng marani”. (Mat. 10:7, NW) Hakị u ene, su hěbi maraning papatene, i Yesus něnoghasẹ̌ manga murite tadeạu mẹ̌tatahang měkoạ hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. (Mat. 24:13; Mrk. 3:14) Tantu, i Yesus masingkạ tumuhụ parentane ene tawe gampang. Katewe i sire botonge měkoạ ene dingangu tatapẹ̌ makoạ hapịe. Kerea carane? Gaghělị tuhụe sarung makatul᷊ung si sire.

17, 18. (a) Apa gaghělị nisěbạ su Yohanes 15:7? (b) Kerea gaghělị ene nakatul᷊ung manga muriti Yesus? (c) Kerea gaghělị ene nakatul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini?

¹⁷ Sasimbahu daroang i kitẹ. I Yesus naul᷊ị, ”Pẹ̌gause si Amang walạewe apa ghausang i kamene mang gělirang.” (Yoh. 15:7, 16) Dianding i Yesus ene tantu sěbạe nakatoghasẹ̌ manga rasule! * (Pěmanda catatan kaki.) Manga rasulẹ̌ tawe kahěngang-hěngang nakaěna tempong papateng i Yesus seng marani. Ual᷊ingu ene, mạeng ene mariadi, aramanung i sire sarung mẹ̌pěndang seng nitěntang. Katewe sěběnarẹ̌e i sire tawe nitěntang, ual᷊ingu Yehuwa sadia sumimbahẹ̌ daroang i sire dingangu mẹ̌tul᷊ung su tempong i sire měnginjilẹ̌. Tawe nararěna bọu i Yesus nate, manga rasulẹ̌ nẹ̌dorong si Yehuwa tadeạu měgělị kawawahani, kụ i Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i sire.​—MMR. 4:29, 31.

¹⁸ Orasẹ̌ ini, i kitẹ lai botonge tatapẹ̌ makoạ hapị i Yesus mạeng i kitẹ turusẹ̌ měnginjilẹ̌. I kitẹ lai mangimang, su tempong nakapěndang masigěsạ měnginjilẹ̌, Yehuwa sadia dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ kụ mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. (Flp. 4:13) I kitẹ tantu sěbạe makitarimakasẹ ual᷊ingu i Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i kitẹ dingangu ual᷊ingu i kitẹ seng nakoạ hapị i Yesus. Kěbị gaghělị i Yehuwa ini nakatoghasẹ̌ si kitẹ gunang turusẹ̌ mẹ̌bua.​—Yak. 1:17.

19. (a) Kawe nụe i kitẹ turusẹ̌ měnginjilẹ̌? (b) Apa makatul᷊ung si kitẹ měkoạ sarang pakasue hal᷊ẹ̌ nighělị u Mawu si kitẹ?

¹⁹ I kitẹ seng něngěndung ěpạ alasang i kitẹ turusẹ̌ měnginjilẹ̌: gunang makawantugẹ̌ Mawu Yehuwa dingangu mapakasusi areng’E, měnodẹ kakěndagi kitẹ si Yehuwa dingangi Yesus, měgělị laingatẹ̌ su taumata, dingangu měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ. I kitẹ lai seng něngěndung soal u ěpạ gaghělị: karal᷊uasẹ̌, karal᷊unsemahẹ̌, pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yesus, dingangu sasimbahu manga daroang i kitẹ. Manga gaghělị ini makatoghasẹ̌ si kitẹ gunang měkoạ sarang pakasue hal᷊ẹ̌ nighělị u Mawu si kitẹ. I Yehuwa sěbạe mal᷊uasẹ̌ nakasilo i kitẹ měhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ gunang turusẹ̌ ’mẹ̌bua mal᷊awọ’!