Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

Mangangudạ—Darisịe Pakatoghasẹ̌ Lumawang Iblis

Mangangudạ—Darisịe Pakatoghasẹ̌ Lumawang Iblis

”Pakẹko patikụ padualatu pẹ̌seketang nighěllịu Ruata si kamene, tadeạu i kamene makararagẹ̌ dumokạ kal᷊awọu kal᷊iewehu akal᷊u setang.”​—EFESUS 6:11.

KAKANTARỊ: 13955

1, 2. (a) Kawe nụe mangangudạ botonge makauntung lumawang Setang dingangu manga hantune? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ?

RASUL PAULUS napẹ̌sul᷊ungu tau Sahani dingangu tentara. I kitẹ kai měsẹ̌sekẹ, kụ sědụ i kitẹ kahěngang-hěngang ene! Katewe, i kitẹ bal᷊inẹbe mẹ̌sekẹ lumawang taumata, i kitẹ kai lumawang Setang dingangu manga hantune. I sire seng nakoạ tentara hiwune su taunge kụ jago mẹ̌sekẹ. Hakị u ene kakělaěng i kitẹ tawe makauntung, něngělembo mạeng i kitẹ bědang mangudạ. Apa mangangudạ botonge makauntung lumawang manga sědụ matoghasẹ̌ ini? Iya i sire wotonge, kụ i sire mang makauntung! Kawe nụe? Ual᷊ingu i sire nakatarimạ katatoghasẹ̌ bọu Yehuwa. Bọu ene lai, kere tentara seng nawiasa mẹ̌sekẹ, i sire ’měpẹ̌pakẹ alatu pẹ̌seketang nighělị u Ruata’, hakị u ene i sire sadia mẹ̌sekẹ.​—Basa Efesus 6:10-12.

2 Su tempong něgělị sasihing ini, i Paulus aramanung nẹ̌tiněna soal u alatu pẹ̌seketang pẹ̌paketangu tentara Romawi. (MMR. 28:16) Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung sasihing mapaelẹ̌ ene. I kitẹ lai měmanda komentarẹ̌ u mangangudạ soal u sigěsạe dingangu gunane měpakẹ manga alatu pẹ̌seketang rohani ene.

Apa i kau měpẹ̌pakẹ kěbị alatu pẹ̌seketang?

”PAPEHẸU TĚNTIRO NIHINO”

3, 4. Kawe nụe těntiro nihino bọu Alkitapẹ̌ botonge ipẹ̌sul᷊ung dingangu papehẹ u těntarang Romawi?

3 Basa Efesus 6:14, Terjemahan Dunia Baru. Piram baụ papehẹu manga těntarang Romawi piạ uasene, ini makariagạ kal᷊uwaenge dingangu makatahang tatakạu sěbạ mawěhạ. Peda arau pisọ botonge sangẹtang su papehẹ ene. Mạeng papehẹ ene seng naikị masěghadẹ̌, tentara ene limembong sadia mẹ̌sekẹ.

Těntiro nihino niěndungang i kitẹ bọu Hengetang u Mawu makariagạ si kitẹ bọu těntiro nẹ̌sal᷊a

4 Kere papehẹ ene, těntiro nihino nikaěbạ i kitẹ bọu Hengetangu Mawu makariagạ si kitẹ bọu těntiro nẹ̌sal᷊a. (Yoh. 8:31, 32; 1 Yoh. 4:1) Kụ, mạeng i kitẹ limembong makěndagẹ̌ su těntiro nighělị u Mawu, i kitẹ gampang tumuhụ standar u Mawu, arau měpakẹ ’pakeang uase’. (Mzm. 111:7, 8; 1 Yoh. 5:3) Bọu ene, mạeng i kitẹ limembong nakaěna těntiro ene, i kitẹ sarung sadia tumatěngo manga sědụ.​—1 Ptr. 3:15.

5. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌bera barang nihino?

5 Ual᷊ingu těntiro nihino bọu Hengetang u Mawu penting si kitẹ, i kitẹ tụtuhụ apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ dingangu sěntiniạ mẹ̌bera barang nihino. Konti kai aghidu Setang kụ ene seng nakanawo lawọ taumata. Mạeng mẹ̌konti i kitẹ makatědụ watangeng i kitẹ dingangu naungu tau nikontiang i kitẹ. (Yoh. 8:44) Hakị u ene, maning i kitẹ tawe nasukụ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌bisara jujurẹ̌. (Ef. 4:25) Aramanung ini tawe gampang. Abigail, umure 18 su taunge, naul᷊ị, ”Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, kakělaěng i kitẹ marugi mạeng jujurẹ̌, něngalembo mạeng mẹ̌konti ene makarau si kitẹ bọu masalah.” Hakị ene, kawe nụe i sie nẹ̌tawakal᷊i tadeạu tatapẹ̌ jujurẹ̌? I sie naul᷊i, ”Mạeng iạ jujurẹ̌, iạ piạ hati nurani wurěsi su těngong Yehuwa. Matimadẹ̌ dingangu manga hapịku lai sarung makasingkạ iạ botonge kapěngimangeng.” Victoria, umure 23 su taunge, naul᷊ị, ”Mạeng i kitẹ jujurẹ̌ dingangu tumatawang pangangimang i kitẹ, aramanung piạ u měheghesẹ̌. Katewe, gunane limembong gěguwạ: I kitẹ limembong percaya diri, limembong marani dingangi Yehuwa, kụ lẹ̌adatengu taumata apang makěndagẹ̌ si kitẹ.” Nal᷊ahẹ, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měpakẹ ”papehẹu těntiro nihino” su haghing tempo.

Papehẹu těntiro nihino (Pěmanda paragraf 3-5)

”TATAKẠU SĚBẠ KAKANOẠ NIHINO”

6, 7. Kawe nụe standar i Yehuwa soal u kakanoạ nihino botonge ipẹ̌sul᷊ung dingangu tatakạu sěbạ?

6 Tatakạu sěbạ těntarang Romawi biasane kẹ̌koateng bọu piram baụ uase manipị kụ manandụ, nipasẹ̌ nipělikụ badange. Pondol᷊u uase ene nipẹ̌sasěmpụ dingangu kakaị bọu logam kụ niikị u tal᷊i bọu pising binatang. Su bageang běmbang lai nitakạ u uase manipị kụ nipẹ̌sasěmpụ dingangu tal᷊i bọu pising binatang. Tatakạu sěbạ ene makakoạ tentara ene tawe webasẹ̌ mẹ̌kakanoạ. Katewe, tatakạu sěbạ ene makariagạ jantung dingangu bageangu wadang bal᷊inẹ bọu peda dingangu panah!

I kitẹ tawe matahuěna měndiagạ watangeng i kitẹ

7 Kere tatakạu sěbạ ene, standar i Yehuwa soal u kakanoạ nihino botonge makariagạ naung i kitẹ. (Baw. 4:23) Sěngkatau tentara tawe měnal᷊iu tatakạu sěbạ uase dingangu logam dal᷊aị wal᷊inẹ. Kerene lai, i kitẹ tawe měnal᷊iu standar i Yehuwa dingangu tiněnang i kitẹ hala. I kitẹ tawe tumanịu matahuěna měndiagạ naung i kitẹ. (Baw. 3:5, 6) Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měmarikěsa apa ”tatakạu sěbạ” bědang měnděndiagạ naung i kitẹ.

8. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ tumuhụ standar i Yehuwa?

8 Apa i kau bọu nẹ̌pěndang standar i Yehuwa ene měmẹ̌měhạ arau makakoạ si kau tawe webasẹ̌? I Daniel, umure 21 su taunge, naul᷊ị, ”Su tempong iạ bědang měsẹ̌sikol᷊ah, iạ lẹ̌heghesangu guru dingangu manga hapịku, ual᷊ingu tụtol᷊e standar u Alkitapẹ̌. Su sěngkatempo, iạ gụgěnggang dingangu nasusah naung.” Katewe, kerea pěndange orasẹ̌ ini? I sie naul᷊ị, ”Kakạrěngụe, iạ nakaěna gunane tumuhụ standar i Yehuwa. Pirang katau hapịku něpakẹ narkoba, kụ piạ lai nisěbang bọu sikol᷊ah. Nasusah naungkụ nakasilo i sire kerene. Yehuwa kahěngang-hěngang měnděndiagạ si kitẹ.” I Madison, umure 15 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu tatapẹ̌ tumuhụ standar i Yehuwa dingangu tawe tumol᷊e kapulung hapị.” Kụ, apa nikoạe? ”Iạ turusẹ̌ mětẹ̌tahěndung iạ kai měbẹ̌bawa areng i Yehuwa, kụ sasal᷊ukạ nikahombangengku ene kai bọu Setang. Iạ mal᷊uasẹ̌ su tempong nakakoạ timatěngo sasal᷊ukạ ene.”

Tatakạu sěbạ kakanoạ nihino (Pěmanda paragraf 6-8)

”MĚHABARU INJILẸ̌ MAKOẠ KERE SAPATUNG KAMENE”

9-11. (a) Sapatu kiasan apa pẹ̌paketangu tau Sahani? (b) Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu limembong bahani měnginjilẹ̌?

9 Basa Efesus 6:15. Sěngkatau tentara Romawi tawe mẹ̌sekẹ mạeng tawẹ apa sapatune. Sapatung i sire sěbạe matoghasẹ̌ ual᷊ingu nikoạ bọu tělu lapisẹ̌ pising binatang. Katewe, sapatu ene lai pasẹ̌ su laedẹ̌, hakị u ene mạeng dumal᷊eng, tentara ene tawe matakụ mẹ̌kal᷊iondohẹ̌.

10 Sapatung tentara Romawi makatul᷊ung si sire makauntung su tempong mẹ̌sekẹ. Sapatu kiasan i kitẹ, makatul᷊ung si kitẹ ’mẹ̌bawa habarẹ̌ mapia, habaru karal᷊unsemahẹ̌’. (Yes. 52:7; Rm. 10:15) Maning kerene, pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ harusẹ̌ limembong bahani měhabarẹ̌. I Bo, umure 20 su taunge, naul᷊ị, ”Kangerẹ, iạ matakụ měnginjilẹ̌ su hapị su kělasẹ̌. Ěndịu ual᷊ingu iạ mamea. Katewe mạeng iạ mẹ̌pikirẹ̌, iạ tawe harusẹ̌ mẹ̌pěndang kerene. Orasẹ̌ ini, iạ mal᷊uasẹ̌ měnginjilẹ̌ su hapịku.”

11 Lawọ mangangudạ Sahani nawahani něnginjilẹ̌ ual᷊ingu seng bọu někoạ persiapan. Kerea i kau botonge měkoạ persiapan? I Julia, umure 16 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ měbẹ̌bawa publikasi su tasẹ̌ u sikol᷊ahku, kụ iạ dụdaringihẹ̌ hapị su sikol᷊ah maul᷊ị pendapat dingangu pangangimang i sire. Bọu ene, iạ mẹ̌pikirẹ̌ apa sarung makatul᷊ung si sire. Ual᷊ingu seng někoạ persiapan, iạ botonge maul᷊ị barang piạ gunane si sire.” I Makenzie, umure 23 su taunge, naul᷊ị, ”Mạeng i kitẹ mapia dingangu mapulu dumaringihẹ̌, i kitẹ sarung makasingkạ apa tẹ̌tatěngoěngu hapị i kitẹ. Iạ měbẹ̌basa kěbị bahan seng nikoạ gunang mangangudạ. Hasile, iạ botonge měnodẹ ayatẹ̌ arau bahan su jw.org kụ sarung makatul᷊ung hapịku.” Měkoạ persiapan pakapia těntal᷊ang bědang tawe něnginjilẹ̌, ene mẹ̌sul᷊ungu měpakẹ sapatu kụ nẹ̌kětạ su laedẹ̌.

Sapatu měhabaru injilẹ̌ (Pěmanda paragraf 9-11)

”PANGANGIMANG KERE AGHIDẸ̌ IPĚNẸ̌NIGHE [ARAU, PERISAI]”

12, 13. Apa ”papitị [arau, panah] piạ putunge” nipakẹ u Setang?

12 Basa Efesus 6:16. Tentara Romawi biasane měbẹ̌bawa perisai gěguwạ kụ makatutu bageang běmbang sarang buku. Ene makal᷊indung si sie bọu aghidẹ̌, tombak, dingangu panah.

13 Apa ”papitị [arau, panah] piạ putunge” nipakẹ u Setang? Ene kai konti soal i Yehuwa. Setang mapulu i kau mẹ̌pěndang Yehuwa tawe makěndagẹ̌ arau tawe mapadul᷊i si kau. I Ida, umure 19 su taunge, naul᷊ị, ”Kangerẹ, iạ masau mẹ̌pěndang Yehuwa marau bọu iạ dingangu madiri makoạ Hapịku.” Apa nikoạe su tempong nakapěndang kerene? ”Perhimpunan nakatoghasẹ̌ pangangimangku. Kangerẹ, iạ kětạeng kụkaiang dingangu tawe měgẹ̌gělị komentarẹ̌. Su pěndangku, tawẹ apa mapulu dumaringihẹ̌ komentarẹ̌ku. Katewe orasẹ̌ ini, iạ měkẹ̌koạ persiapan kal᷊imona dingangu mětẹ̌tawakal᷊i měgělị komentarẹ̌ duang sul᷊ẹ arau tělung sul᷊ẹ. Maning tawe gampang, ene nakal᷊uasẹ̌ si siạ. Anạu sěmbaụ lai sěbạe nakatoghasẹ̌ si sia. Sabang mapul᷊ẹ bọu perhimpunan, iạ mang makapěndang Yehuwa makěndagẹ̌ si siạ.”

14. Apa kaěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Ida?

14 Guwạu perisai pẹ̌paketangu tentara ene tawe měbẹ̌bal᷊ui. Katewe, kere seng niěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Ida, pangangimang i kitẹ kạdingạ mạguwạ arau lai makadodọ, kakạtoghase arau lai kakạl᷊omene. Ene balạewe i kitẹ měmile. (Mat. 14:31; 2 Tes. 1:3) Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ!

Perisai pangangimang (Pěmanda paragraf 12-14)

’KASASAL᷊AMATẸ̌ KOẠ KERE SAKAPETI [ARAU, SAPEỌ] BAJA’

15, 16. Kawe nụe pělaharapẹ̌ botonge isul᷊ung dingangu sapeọ?

15 Basa Efesus 6:17. Sapeọ pẹ̌paketangu tentara Romawi makal᷊indung těmbọ, lehẹ, dingangu gati. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, sapeọ ene piạ tatěngal᷊enge, hakị u ene gampang bawaneng.

16 Kere sapeọ makariagạ otaku tentara, ”pělaharapẹ̌ soal u kasasal᷊amatẹ̌” makariagạ tiněnang i kitẹ. (1 Tes. 5:8; Baw. 3:21) Pělaharapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung dianding Mawu dingangu tawe makadodọ naung su tempong piạ kasasigěsạ. (Mzm. 27:1, 14; MMR. 24:15) Katewe, tadeạu pělaharapẹ̌ ene makariagạ si kitẹ, ene harusẹ̌ mal᷊ahẹ si kitẹ. ”Sakapeti [arau, sapeọ]” ene harusẹ̌ paketang i kitẹ, bal᷊inẹ kětạeng běbẹkang kerene!

17, 18. (a) Kerea Setang měngakal᷊ẹ̌ tadeạu i kitẹ měmělọ sapeọ i kitẹ? (b) Kerea měnodẹ i kitẹ tawe kinaakal᷊engu Setang?

17 Setang botonge měngakal᷊ẹ̌ tadeạu i kitẹ měmělọ sapeọ i kitẹ. Kerea carane? Kěnang pẹ̌tiněna kerea i sie něnal᷊ukạ si Yesus. Setang masingkạ i Yesus sarung mẹ̌parenta taumata. Katewe humotong i Yesus harusẹ̌ makapěndang sigěsạ dingangu mate. Bọu ene, i Yesus bědang harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ sarang Yehuwa měhengkẹ si sie makoạ Datu. Hakị u ene Setang měgẹ̌gělị si sie kesempatan tadeạu lighạ mẹ̌parenta. Setang nẹ̌diandi mạeng i Yesus měněmbah si sie maning kětạeng sěnsul᷊ẹ, i Yesus apidu makoạ měngangawasa dunia ini. (Luk. 4:5-7) Setang lai masingkạ Yehuwa seng nẹ̌diandi měgělị lawọ al᷊amatẹ̌ si kitẹ su dunia wuhu. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ sarang ene mariadi, kụ orasẹ̌ ini i kitẹ lai tụtatěngo kasasigěsạ. Hakị u ene, Setang měgẹ̌gělị si kitẹ kesempatan gunang měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ orasẹ̌ ini. I sie mapulu i kitẹ měngal᷊imona kapulung i kitẹ hala sul᷊ungu Kararatuang u Mawu.​—Mat. 6:31-33.

18 Lawọ mangangudạ Sahani tawe kinaakal᷊engu Setang. Contone, i Kiana, umure 20 su taunge, naul᷊ị, ”Iạ masingkạ kětạeng Kararatuang u Mawu botonge makailang kěbị masalang kitẹ.” Apa pengaruh pělaharapẹ̌ ene si Kiana? Ual᷊ingu pělaharapẹ̌ ene, i sie nakatahěndung kěbị apang gẹ̌gělịkangu dunia ini kai kětạeng sementara. Hakị u ene, i sie něpakẹ tempo dingangu katatoghase gunang měkoạ kapulung Yehuwa, bal᷊inẹ gunang měnahusu hal᷊ẹ̌ mapaelẹ̌ su dunia ini.

Sapeọ kasasal᷊amatẹ̌ (Pěmanda paragraf 15-18)

”HENGETANGU MAWU KOẠ KERE AGHIDẸ̌”

19, 20. Kerea tadeạu i kitẹ limembong mapaelẹ̌ měpakẹ Hengetang u Mawu?

19 Těntarang Romawi piạ aghide kụ nandụe ěndịu 50 sentimeter. Manga tentara ini jago měpakẹ aghidẹ̌ arau peda ual᷊ingu i sire měngẹ̌ngěndung měpakẹ ene ěllo-ěllo.

20 Rasul Paulus naul᷊ị, Hengetang u Mawu ene kere aghidẹ̌ nighělị i Yehuwa si kitẹ. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ měngěndung měpakẹ ene pakapia tadeạu botonge tumatawang pangangimang i kitẹ arau měmal᷊ui tiněnang i kitẹ. (2 Kor. 10:4, 5; 2 Tim. 2:15) Kerea tadeạu i kitẹ limembong mapaelẹ̌ měpakẹ ene? I Sebastian, umure 21 su taunge, naul᷊ị, ”Su apang bọu nẹ̌basa Alkitapẹ̌, iạ měmohẹ sěmbaụ ayatẹ̌ bọu pasalẹ̌ seng niwasaku. Iạ někoạ daftarẹ̌ ayatẹ̌ ikẹ̌kapuluangku.” Ene nakakoạ si sie limembong nakaěna tiněnang Yehuwa. I Daniel, seng nisěbạ humotong, naul᷊ị, ”Su tempong mẹ̌basa Alkitapẹ̌, iạ mědẹ̌deạ ayatẹ̌ makatul᷊ung taumata apang takụ nihabareng. Iạ nakasilo taumata sarung dumaringihẹ̌ mạeng i sire nakasilo i kitẹ masěmangatẹ̌ měněntiro Alkitapẹ̌ dingangu mětẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung si sire.”

Aghidẹ̌ rohani (Pěmanda paragraf 19-20)

21. Kawe nụe i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ su Setang dingangu manga hantune?

21 Kere mangangudạ seng nisěbạ su pěngangěndungang ini, i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ su Setang dingangu manga hantune. I sire matoghasẹ̌, katewe Yehuwa limembong matoghasẹ̌ bọu i sire. I sire lai tawe měbiahẹ̌ sarang karěngụe. I sire sarung tahong su jurang maral᷊ung kụ tawe makapěnilakạ si sai-sai su kanandụu Pěmamarentang Kristus Sěhiwu su Taunge. Bọu ene i sire sarung binasaěng. (Pěl. 20:1-3, 7-10) I kitẹ seng nakakiral᷊a sědụ i kitẹ, rencanane, dingangu apa kapulune. Ual᷊ingu tul᷊umang i Yehuwa, i kitẹ botonge dumarisị matoghasẹ̌ lumawang si sie!