1-2. Apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Angelito?

APA matimadu Sahiding Yehuwa? Mạeng iya, pẹ̌tahěndung, i kau tawe langsung makoạ hapị i Yehuwa ual᷊ingu i sire hapị i Yehuwa. Tawẹ soale matimadi kitẹ měnẹ̌němbah si Yehuwa arau tala, i kitẹ sěngkatau-sěngkatau harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa.

² Pẹ̌tiněna pengalaman sěngkatau saudara arenge Angelito. Kěbị kěluargane kai Sahiding Yehuwa. Katewe, su tempong mangudạ, i sie nẹ̌pěndang i sie tawe tumanịu marani dingangi Yehuwa. I sie nẹ̌bera, ”Iạ nẹ̌tahamawu si Yehuwa ual᷊ingu iạ kětạeng tụtol᷊e apa kẹ̌koatengu kěluargaku.” Katewe, Angelito němutusẹ̌ měpakẹ limembong lawọ tempo gunang mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna Hengetangu Mawu. I sie lai něnětạ limembong masau mẹ̌doa. Apa hasile? Angelito nẹ̌bera, ”Iạ nakaěndung, tadeạu marani dingangi Amang i kite, Yehuwa, iạ hala harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i makasingkạ soal i Sie. Tawẹ apa cara wal᷊inẹ.” Su apang bọu nẹ̌basa pengalaman i Angelito, i kitẹ aramanung nẹ̌tiněna, ’Apa pẹ̌tatěntange masingkạ piram baụ hal᷊ẹ̌ soal i Yehuwa dingangu kahěngang-hěngang masingkạ soal i Sie? Kụ apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu kahěngang-hěngang masingkạ soal i Yehuwa?’

3. Apa pẹ̌tatěntange masingkạ si Yehuwa dingangu kahěngang-hěngang masingkạ si Sie?

³ I kitẹ ěndịu nẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ masingkạ si Yehuwa mạeng seng masingkạ areng’E dingangu piram baụ hal᷊ẹ̌ seng nikoạ arau niwera-Ne. Katewe, ene bal᷊inẹ kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa. Tadeạu kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa, piạ lai harusẹ̌ koateng i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ měnadia tempo gunang měngěndung soal i Yehuwa dingangu manga  sipat’E makạlaherang. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ sarung makasingkạ alasang i Sie nẹ̌bisara dingangu někoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌. Ene sarung makatul᷊ung si kitẹ makasingkạ apa Yehuwa mal᷊uasẹ̌ su apa tẹ̌tiněnang arau kẹ̌koateng i kitẹ. Su tempong nakasingkạ apa ikẹ̌kapulung i Yehuwa gunang koateng i kitẹ, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ ene.

4. Apa gunane měngěndung soal u manga contoh su Alkitapẹ̌?

⁴ Ual᷊ingu i kitẹ mapulu mẹ̌tahamawu si Yehuwa, aramanung piạ u mělẹ̌heghesẹ̌ si kitẹ. Kụ, su tempong i kitẹ něnětạ něngibadah dingangu manga ělang i Yehuwa, i sire aramanung sauneng mawěngsing si kitẹ. Katewe, mạeng i kitẹ mangimang si Yehuwa, i Sie tawe měněntang si kitẹ. Pěndang mangimang ene sarung makoạ dasaru pẹ̌dal᷊ahapị dingang’E, kụ ene sarung matahang su kanandụu pěbawiahi kitẹ. Apa i kitẹ botonge kahěngang-hěngang makasingkạ si Yehuwa? Iya. Contoh bọu taumata tawe nasukụ, kere i Musa dingangi Datu Daud, něnodẹ i kitẹ botonge kahěngang-hěngang makasingkạ si Yehuwa. Su tempong měngěndung apa nikoạ i sire, i kitẹ sarung sumimbahẹ̌ darua kakiwal᷊o ini: Kerea i sire nakasingkạ si Yehuwa? Kụ, apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu i sire?

5. Musa němile apa?

⁵ Musa němile nẹ̌tahamawu su Mawu. Su tempong umure ěndịu 40 su taunge, Musa němile nědal᷊ahapị dingangu manga ělangu Mawu, tau Ibrani, sul᷊ungu sěbạkeng ”anạu sangiangu datung Misirẹ̌”. (Ibr. 11:24) Musa něněntang kedudukan marangẹ ene. Musa masingkạ i Firaun sarung sěbạe mẹ̌pědu ual᷊ingu Musa němile timatawang su tau Ibrani, sěmbal᷊ia i sire kai ělang su Misirẹ̌. Su tempo ene, i Firaun sěbạe makawasa su Misirẹ̌, kụ tau Misirẹ̌ nẹ̌pěndang i sie dewa. Ini něnodẹ pangangimang i Musa sěbạe matoghasẹ̌. Musa mangimang si Yehuwa. Pěndang mangimang ene nakoạ dasaru pẹ̌dal᷊ahapị i Musa dingangi Yehuwa su kanandụu pěbawiahi Musa.​—Amsal 3:5.

6. Apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu i Musa?

⁶ Apa těntirone si kitẹ? Kere i Musa, i kitẹ kěbị harusẹ̌ měkoạ putusang ini: Apa i kitẹ sarung měmile mẹ̌tahamawu su Mawu lai mědal᷊ahapị dingangu manga ělang’E? Ěndịu i kitẹ harusẹ̌ měkoạ pengorbanan gunang mẹ̌tahamawu su Mawu. Aramanung i kitẹ lai makahombang sasal᷊ukạ bọu taumata apang běga si Yehuwa. Katewe, mạeng mangimang si Amang i kitẹ su sorga, i kitẹ botonge mangumbala tul᷊umang bọu i Sie.

7-8. Musa turusẹ̌ něngěndung soal u apa?

⁷ Musa turusẹ̌ něngěndung soal u manga sipati Yehuwa dingangu turusẹ̌ někoạ kapulung Yehuwa. Contone, su tempong Yehuwa nẹ̌dorong si Musa gunang mẹ̌bawa tau Israel suměbang bọu Misirẹ̌, i Musa nẹ̌pěndang i sie tawe makamampo, kụ pirang sul᷊ẹ i sie naul᷊ị i sie tawe cocokẹ̌ měkoạ tugasẹ̌ ene. Katewe, Yehuwa něnodẹ tatal᷊ěntụ, kụ nẹ̌tul᷊ung si Musa. (Kel. 4:10-16) Hasile, i Musa botonge něhabarẹ̌ habarẹ̌ penghakiman sěbạe těgasẹ̌ si Firaun. Bọu ene, i Musa nakasilo Yehuwa něpakẹ kawasa-Ne su tempong něnal᷊amatẹ̌ tau Israel, katewe něminasa si Firaun dingangu manga prajurite su Laudẹ̌ Mahamụ.​—Kel. 14:24-28; Mz. 136:15.

⁸ Su apang i Musa bọu něngahạ tau Israel siměbang bọu Misirẹ̌, tau Israel turusẹ̌ měmẹ̌morotesẹ̌. Maning kerene, Musa nakasilo Yehuwa sěbạe masabarẹ̌ su manga ělang’E seng nipakawebas’E bọu pẹ̌tatahuělang ene. (Mz. 78:40-43) Musa lai nakasilo Yehuwa něnodẹ kasasanạu naung su tempong i Sie tawe nisěhụ něminasa tau  Israel kere nirorongang i Musa.​—Kel. 32:9-14.

9. Tumuhụ Ibrani 11:27, kerea karěduhe pẹ̌dal᷊ahapị i Musa dingangi Yehuwa?

⁹ Su apang siměbang bọu Misirẹ̌, i Musa limembong nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa sarang i sie mẹ̌sul᷊ungu nakasilo si Amange su sorga. (Basa Ibrani 11:27.) Alkitapẹ̌ nělahẹ kerea karěduhe pẹ̌dal᷊ahapị i Musa dingangi Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Yehuwa nẹ̌bisara langsung dingangi Musa, mẹ̌sul᷊ungu taumata mẹ̌bisara su hapịe.”​—Kel. 33:11.

10. Tadeạu kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa, apa lai harusẹ̌ koateng i kitẹ?

¹⁰ Apa těntirone si kitẹ? Tadeạu kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa, i kitẹ bal᷊inẹ kětạeng masingkạ manga sipat’E katewe lai měkoạ kapulu-Ne. Kapulung Yehuwa orasẹ̌ ini ute tadeạu ”kěbị taumata masal᷊amatẹ̌ dingangu makaěbạ kasingkạ nihino soal u katěngadẹ̌”. (1 Tim. 2:3, 4) Sěmbaụ cara i kitẹ měkoạ kapulung Mawu ene kai měněntiro taumata wal᷊inẹ soal i Yehuwa.

11. Su tempong měněntiro taumata wal᷊inẹ soal i Yehuwa, kerea i kitẹ limembong makasingkạ si Sie?

¹¹ Kasauange, i kitẹ botonge limembong makasingkạ si Yehuwa su tempong i kitẹ měněntiro taumata wal᷊inẹ soal i Sie. Contone, i kitẹ nakasilo tatal᷊ěntụ i Yehuwa su tempong i Sie něngahạ si kitẹ sarang taumata apang mapulu makoạ hapị’E. (Yoh. 6:44; Kis. 13:48) I kitẹ nakasilo kawasang Hengetangu Mawu nẹ̌karadiahang su tempong měngangěndung Alkitapẹ̌ něngědọ někoạ kebiasaan dal᷊akị dingangu němal᷊ui pěbawiahi sire. (Kol. 3:9, 10) Kụ, i kitẹ nakasilo kasasabaru Mawu su taumata su tampạ i kitẹ ual᷊ingu i Sie masau měngoro si kitẹ gunang mẹ̌tul᷊ung si sire měngěndung soal i Sie tadeạu masal᷊amatẹ̌.​—Rm. 10:13-15.

12. Su Keluaran 33:13, apa dẹ̌dorongang i Musa, kụ kawe nụe?

¹² Musa měngẹ̌ngarěga pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa. Yehuwa něpakẹ si Musa gunang měkoạ mukjizat makạlaherang, hakị u ene i Musa masingkạ kahěngang si Yehuwa. Maning kerene, Musa tatapẹ̌ nẹ̌dorong si Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si sie limembong makasingkạ si Yehuwa. (Basa Keluaran 33:13.) Su tempo ene, umuri Musa seng nal᷊iu wọu 80 su taunge. Katewe, i sie masingkạ i sie bědang harusẹ̌ měngěndung mal᷊awọ soal u i Amange su sorga.

13. Apa sěmbaụ cara měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu?

¹³ Apa těntirone si kitẹ? Tawẹ soale seng pira taung karěngụe i kitẹ nakoạ ělang i Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ měngarěga pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingang’E. Sěmbaụ cara měkoạ ene ute mẹ̌doa si Sie.

14. Kawe nụe daroa sěbạe penting gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měngěndung soal u Mawu?

¹⁴ Mạeng i kitẹ mapulu mědal᷊ahapị mapia dingangu taumata wal᷊inẹ, i kitẹ harusẹ̌ masau mẹ̌bisara dingange. Hakị u ene, tadeạu piạ pẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangu Mawu, pakasau mẹ̌doa si Sie kụ abe katakụ mẹ̌běke si Sie apa tẹ̌tiněnang dingangu nikapěndangengu. (Ef. 6:18) I Krista, sěngkatau saudari su Turki, nẹ̌bera, ”Sabang iạ mẹ̌běke pěndangku bọu daroa kụ nakasilo tul᷊umang i Yehuwa, iạ limembong makěndagẹ̌ dingangu mangimang si Sie. Su tempong iạ nakasilo kerea Yehuwa simimbahẹ̌ daroaku, iạ nẹ̌pěndang Yehuwa nakoạ kere i Amangku dingangu Hapịku.”

15. Apa niul᷊ị i Yehuwa soal i Daud?

¹⁵ Su tempong Daud nalahirẹ̌, matimade dingangu kěbị taumata su tampạ i sie nalahirẹ̌ měnẹ̌němbah si Yehuwa. Katewe, i Daud něněmbah si Yehuwa bal᷊inẹ  ual᷊ingu kěluargane měnẹ̌němbah si Yehuwa. I sie hala nẹ̌tawakal᷊i nědal᷊ahapị dingangu Mawu, kụ Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ si sie. Yehuwa hala naul᷊ị i Daud kai ’taumata nakal᷊uasẹ̌ naung’E’. (Kis. 13:22) Kerea sarang i Daud nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa?

16. Su tempong němanda diadikang, apa nikaěndungang i Daud soal i Yehuwa?

¹⁶ Daud něngěndung soal i Yehuwa bọu diadikang. Su tempong mangudạ, i Daud něpakẹ lawọ tempone gunang měngurusẹ̌ manga dombang i papạe su padang. Aramanung su tempo ene i sie něnětạ nẹ̌tiněna soal u apa seng niriading Yehuwa. Contone, su tempong i Daud němanda langị su tempong hěbi, i sie tawe kětạeng němanda hiwune bituing, katewe i sie lai nẹ̌tiněna manga sipatu Mawu seng někoạ kěbị ene. Ene nakakoạ si sie naherang, kụ i sie němohẹ, ”Langị nělahẹ kawawantugu Mawu; binangaeng něhabarẹ̌ apa nikoạ u lima-Ne.” (Mz. 19:1, 2) Bọu ene lai, su tempong i Daud nẹ̌tiněna kerea taumata niriadi dingangu cara makạlaherang, i sie nasadarẹ̌ Yehuwa kai sěbạe mapelesa. (Mz. 139:14) Su tempong nẹ̌tiněna kěbị apa seng nikoạ i Yehuwa, Daud nasadarẹ̌ i sie sěbạe kadodọ mạeng isul᷊ung dingangi Yehuwa.​—Mz. 139:6.

17. Mạeng mẹ̌tiněna soal u diadikang, apa sarung kaěndungang i kitẹ?

¹⁷ Apa těntirone si kitẹ? Pẹ̌tawakal᷊i tadeạu puluang měmanda diadikang. Pěnadia tempo gunang měmanda dingangu mengagumi manga diadikang sěbạe mal᷊ěnggihẹ̌ seng niriading Yehuwa su dunia ini. Su pěbawiahẹ̌ ěllo-ěllo, kěnang pěmanda manga diadikang, kere sasuang, binatang, dingangu taumata. Pẹ̌tiněna apa wotonge kaěndungangu soal i Yehuwa bọu manga diadikang ene. Mạeng měkoạ ene, sabang ěllo i kau sarung makaěndung mal᷊awọ soal u i Amang ikẹ̌kěndagu. (Rm. 1:20) Kụ bọu ěllo sarang ěllo, i kau sarung makapěndang kakěndagu si Yehuwa sauneng kakạtoghase.

18. Kere nitodẹ su Mazmur 18, i Daud něngakui hal᷊ẹ̌ apa?

¹⁸ Daud nakasingkạ Yehuwa mětẹ̌tul᷊ung si sie. Contone, su tempong Daud něndiagạ manga dombang i papạe bọu singa dingangu beruang, i sie nakasingkạ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sie němate manga binatang buas ene. Su tempong i sie limawang si Goliat, sěngkatau prajurit angsuang, Daud nakasilo mal᷊ahẹ Yehuwa něngahạ si sie. (1 Sam. 17:37) Kụ, su tempong i sie timal᷊ang bọu Datu Saul, Daud něngakui Yehuwa něnal᷊amatẹ̌ si sie. (Mz. 18, superskripsi) Mạeng i Daud maobotẹ̌, i sie tantu mẹ̌pikirẹ̌ i sie nakakoạ kěbị ene ual᷊ingu katatoghase hala. Katewe, ual᷊ingu masanạ naung, i Daud botonge nakasilo limang i Yehuwa su pěbawiahe.​—Mz. 138:6.

19. Apa botonge kaěndungang i kitẹ bọu i Daud?

¹⁹ Apa těntirone si kitẹ? I kitẹ tawe kětạeng mẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa, katewe i kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měmanda kange dingangu kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kite. Mạeng i kitẹ masanạ naung, i kitẹ sarung makaěna i kitẹ tawe makakoạ hala kěbị ene kụ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ apa tawe ikakoạ i kitẹ. Sabang makasilo Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kitẹ, pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingang’E sauneng kakạtoghase. Isaac, sěngkatau saudara su Fiji kụ seng taunge nẹ̌tahamawu si Yehuwa, nakapěndang hal᷊ẹ̌ ene. I sie nẹ̌bera, ”Mạeng iạ saụ mẹ̌tahěndung kěbị apa seng nariadi, iạ botonge makasilo kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si siạ dongkeng iạ něnětạ něngěndung Alkitapẹ̌ sarang orasẹ̌ ini. Ini nakakoạ si siạ limembong marani dingangi Yehuwa.”

20. Apa botonge kaěndungang i kitẹ bọu pẹ̌dal᷊ahapị mapia i Daud dingangu Mawu?

 ²⁰ Daud nẹ̌těno manga sipati Yehuwa. Yehuwa něgělị si kitẹ kesanggupan gunang mẹ̌těno manga sipat’E. (Kej. 1:26) Kakạl᷊awọe i kitẹ měngěndung sipati Yehuwa, kakạpaele i kitẹ mẹ̌těno si Sie. Daud masingkạ kahěngang si Yehuwa. Hakị u ene, su tempong měkoạ taumata wal᷊inẹ, i sie nẹ̌těno sipati Yehuwa. Pẹ̌tiněna sěmbaụ contone. Maning i Daud nẹ̌dosa si Yehuwa ual᷊ingu někoạ barang amoral dingangi Bat-syeba kụ něngoro tadeạu kawing i Bat-syeba pakipate, Yehuwa němile něnodẹ tatal᷊ěntụ si Daud. (2 Sam. 11:1-4, 15) Ini ual᷊ingu i Daud nẹ̌těno si Yehuwa kụ bọu něnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ. Ual᷊ingu i Daud nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa, i sie nakoạ datu kẹ̌kěndagengu tau Israel. Bọu ene lai, Yehuwa něpakẹ si sie gunang makoạ pẹ̌tatěnoěng su manga datu wal᷊inẹ su Israel.​—1 Raj. 15:11; 2 Raj. 14:1-3.

21. Tumuhụ Efesus 4:24 dingangu 5:1, apa hasile mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i ’mẹ̌těno su Mawu’?

²¹ Apa těntirone si kitẹ? I kitẹ harusẹ̌ ’mẹ̌těno su Mawu’. Mạeng i kitẹ mẹ̌těno su Mawu, ene piạ gunane si kitẹ kụ i kitẹ lai botonge makasingkạ mal᷊awọ soal i Sie. Su tempong i kitẹ mẹ̌těno manga sipatu Mawu, i kitẹ lai botonge měnodẹ i kitẹ kai manga anạu Mawu.​—Basa Efesus 4:24; 5:1.

22-23. Apa al᷊amate mạeng i kitẹ měkoạ apa seng niěndungang i kitẹ soal i Yehuwa?

²² Kere seng niěndungang i kitẹ, Yehuwa něnodẹ manga sipat’E si kitẹ bọu manga diadikang’E dingangu bọu Hengetang’E, Alkitapẹ̌. Su Alkitapẹ̌ piạ lawọ contoh manga ělangu Mawu masatia kụ botonge těnoěng i kitẹ, kere i Musa dingangi Daud. Yehuwa seng někoạ bageang’E. I kitẹ lai harusẹ̌ měkoạ bageang i kitẹ kụ měngěndung mal᷊awọ soal i Sie.

²³ I kitẹ tawe měngědo měngěndung soal i Yehuwa. (Pkh. 3:11) Katewe, hal᷊ẹ̌ sěbạe penting bal᷊inẹbe kerea kal᷊awọe kasingkạ i kitẹ soal i Yehuwa, katewe kerea i kitẹ měpakẹ kasingkạ ene. Mạeng měkoạ apa seng niěndungang i kitẹ dingangu mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno si Amang i kitẹ makěndagẹ̌, i Sie sarung turusẹ̌ mẹ̌těngkarani si kitẹ. (Yak. 4:8) Bọu Hengetang’E, Yehuwa někoạ si kitẹ mangimang i Sie tawe měněntang taumata apang mětẹ̌tawakal᷊i měngěndung mal᷊awọ soal i Sie.