1-3. (a) Kawe nụe i Yehuwa makěndagẹ̌ si Salomo, kụ al᷊amatẹ̌ apa nikaěbạ i Salomo? (b) Kakiwal᷊o apa sarung simbaheng i kitẹ su pěngangěndungang ini?

SALOMO nakoạ datung Israel su tempong i sie bědang mangudạ. Su tětạu pěmamarentane, Yehuwa simongo si sie su ral᷊ungu ipi kụ nẹ̌bera, ”Pẹ̌dorongke apa ikẹ̌kapulunu bọu Iạ.” I Salomo simimbahẹ̌, ”Iạ bědang mangudạ kụ pengalamanku bědang mahal᷊i. . . . Gělịko su ělangu ini naung matuhụ gunang menghakimi umat’U.” (1 Raj. 3:5-10) Salomo nẹ̌dorong ”naung matuhụ”. Ene něnodẹ i sie bersahaja arau masingkạ kerea watangenge. Hakị u ene Yehuwa makěndagẹ̌ si sie! (2 Sam. 12:24) Mawu sěbạe mal᷊uasẹ̌ su dorongu datu mangudạ ene kụ i Sie něgělị si Salomo ”naung mapelesa dingangu matahuěna”.​—1 Raj. 3:12.

² I Salomo nakaěbạ lawọ al᷊amatẹ̌ su tempong i sie masatia. I sie nakaěbạ hak istimewa měkoạ bait ”gunang areng i Yehuwa Mawung Israel”. (1 Raj. 8:20) Ual᷊ingu Yehuwa někoạ si sie matahuěna, i sie timeleng. Kụ kěbị apa niwerane su tempong i sie niahạu rohkẹ̌ u Mawu, ene niwohẹ su tatělu bukẹ̌ su Alkitapẹ̌. Sěmbaụ bọu bukẹ̌ ene ute bukẹ̌ Amsal.

³ Su bukẹ̌ Amsal, bawera naung nisěbạ ěndịu mahasụ su sul᷊ẹe. Contone Amsal 4:23 naul᷊ị, ”Bọu kěbị hal᷊ẹ̌ harusẹ̌ diagạteng, kahumotongange diagạ naungu.” Su ayatẹ̌ ini, apa mangal᷊ene bawera ’naung’? I kitẹ sarung sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ini su pěngangěndungang ini. I kitẹ lai mědeạ sasimbahu darua kakiwal᷊o ini: Kerea Setang mětẹ̌tawakal᷊i měndusa naung i kitẹ? Kụ apa koateng i kitẹ gunang měndiagạ naung? Tadeạu tatapẹ̌ masatia su Mawu, i kitẹ harusẹ̌ makaěna sasimbahu manga kakiwal᷊o penting ini.

4-5. (a) Su Amsal 4:23, apa mangal᷊ene ’naung’? (b) Kerea kasasehatu wadang i kitẹ něnodẹ měndiagạ naung i kitẹ ene penting?

⁴ Bawera ’naung’ su Amsal 4:23 mangal᷊ene ěndumang i kitẹ. (Basa Mazmur 51:6.) Arau botonge ikawera, ’naung’ mangal᷊ene tiněna, pěndang, motif, dingangu kapulung i kitẹ karal᷊ungange. Ene kai watangeng i kitẹ sěběnarẹ̌e, bal᷊inẹ kětạeng watangeng i kitẹ kụ kẹ̌kasilong bọu likude.

⁵ Naung i kitẹ harusẹ̌ diagateng. Gunang mělahẹ hal᷊ẹ̌ ene, kěnang pẹ̌tiněna soal u kasasehatu wadang i kitẹ. Humotong, tadeạu wadang i kitẹ masehatẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ měmile kaěng masehatẹ̌ dingangu měngolaraga. Kerene lai tadeạu rohaning kitẹ masehatẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ kumang kaěng rohani dingangu sěntinia měnodẹ̌ pangangimang i kitẹ si Yehuwa. I kitẹ měnodẹ pangangimang carane měkoạ apa seng niěndungang dingangu mẹ̌bisara soal u pangangimang i kitẹ. (Rm. 10:8-10; Yak. 2:26) Karuane, bọu likude, i kitẹ ěndịu mẹ̌tiněna i kitẹ masehatẹ̌ maning sěběnarẹ̌e piạ sakị su ral᷊ungu wadang i kitẹ. Kerene lai, ual᷊ingu i kitẹ turusẹ̌ měkẹ̌koạ hal᷊ẹ̌ teokratis, i kitẹ ěndịu mẹ̌pikirẹ̌ pangangimang i kitẹ matoghasẹ̌, katewe kapulu nẹ̌sal᷊a botonge tumuwo su naung i kitẹ. (1 Kor. 10:12; Yak. 1:14, 15) I kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌ ual᷊ingu Setang mapulu měndusa tiněnang i kitẹ dingangu tiněnane. Kerea i sie měkoạ ene? Kụ, kerea i kitẹ botonge měndiagạ watangeng i kitẹ?

6. Apa timonang Setang, kụ kerea i sie nẹ̌tawakal᷊i tadeạu ene mariadi?

⁶ Setang mapulu i kitẹ mariadi kere i sie, tawe tumuhụ standar i Yehuwa dingangu kětạeng mẹ̌pandung batangeng hala. Setang tawe makapěnihasa si kitẹ gunang mẹ̌tiněna dingangu měkoạ kere apa kẹ̌koatenge. Hakị u ene, gunang měkoạ apa ikẹ̌kapulune, i sie něpakẹ cara wal᷊inẹ. Contone, i sie někoạ si kitẹ nilikutangu taumata seng nirusane. (1 Yoh. 5:19) I sie mapulu i kitẹ mědal᷊ahapị dingangi sire, maning i kitẹ masingkạ pẹ̌dal᷊ahapị dal᷊akị ”makarusa” kakanoạ dingangu tiněnang i kitẹ. (1 Kor. 15:33.) Datu Salomo kinaakal᷊engu cara Setang ini. I sie nẹ̌kawing dingangu lawọ wawine tawe měnẹ̌němbah si Yehuwa,  kụ i sire ini samurine ”piạ pengaruh gěguwạ si sie” kụ kakạděngụe ”nakakoạ naunge nělenga” bọu Yehuwa.​—1 Raj. 11:3; catatan kaki.

7. Apa lai nipakẹu Setang gunang měnawuhẹ̌ tiněnane, kụ kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌ su hal᷊ẹ̌ ene?

⁷ Setang něpakẹ běke su film dingangu acara televisi gunang měnawuhẹ̌ tiněnane. I sie masingkạ běke tawe kětạeng makahiborẹ̌ si kitẹ, katewe lai makatěntiro kerea i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna, mẹ̌pěndang, dingangu měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌. Yesus lai něpakẹ běke gunang měněntiro. Contone, pěmanda manga sasihing i Yesus soal u tau Samaria mapia naung dingangu soal u anạ nailang. (Mat. 13:34; Luk. 10:29-37; 15:11-32) Katewe, taumata apang tiněnane seng nirusang Setang měpẹ̌pakẹ běke gunang měndusa si kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ seimbang. Film dingangu acara televisi botonge makahiborẹ̌ dingangu měněntiro si kitẹ kụ tawe makarusa tiněnang i kitẹ. Katewe, pakaingatẹ̌. Su tempong měmile hiburan, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa film arau acara televisi ini něněntiro si siạ tumol᷊e kapulung badang marosa ene tawe nẹ̌sal᷊a?’ (Gal. 5:19-21; Ef. 2:1-3) Apa harusẹ̌ koatengu mạeng i kau nakasingkạ acara televisi arau film ene něnodẹ tiněnang Setang? Pẹ̌těngkarau bọu ene kere i kau mẹ̌těngkarau bọu sakị mědẹ̌darěkẹ!

8. Kerea matatimadẹ̌ botonge mẹ̌tul᷊ung manga anạ měndiagạ naung i sire?

⁸ Mạeng i kau piạ anạ, i kau piạ tanggung jawab maarěga měndiagạ si sire tadeạu Setang tawe makarusa naung i sire. Matatimadẹ̌, i kamene tantu mẹ̌tawakal᷊i měndiagạ anạ i kamene bọu sakị. I kamene měndiagạ bal᷊e tatapẹ̌ burěsi, dingangu i kamene tantu měnděmẹ haghing barang makakoạ si kamene dingangu anạ i kamene masakị. Kerene lai, i kamene tantu měndiagạ anạ i kamene bọu film, acara televisi, game elektronik, dingangu situs web makarusa tiněnang anạ i kamene. Yehuwa seng něgělị su matatimadẹ̌ wewenang gunang měndiagạ rohaning anạ tatapẹ̌ masehatẹ̌.  (Amsl. 1:8; Ef. 6:1, 4) Hakị u ene, abe katakụ měkoạ atorang nẹ̌tatahino dingangu standar Alkitapẹ̌ gunang kěluarganu. Paul᷊ị su manga anạu apang bědang kadodọ apa wotonge dingangu tawe wotonge bialang i sire, dingangu pẹ̌tul᷊ung si sire gunang makaěna alasang atorang ene nikoạ. (Mat. 5:37) Su tempong anạ i kamene kakạguwạe, těntiroi i sire tadeạu makasingkạ apa nihino dingangu apa nẹ̌sal᷊a tuhụ standar i Yehuwa. (Ibr. 5:14) Kụ pẹ̌tahěndung, manga anạu makaěndung mal᷊awọ bọu apa niweranu, katewe kal᷊awokange bọu kakanoạu.​—Ul. 6:6, 7; Rm. 2:21.

9. Apa sěmbaụ bọu lawọ těntiro nisawuhu Setang, kụ kawe nụe ene makawahaya?

⁹ Setang lai mětẹ̌tawakal᷊i měndusa naung i kitẹ, carane měkoạ si kitẹ mangimang su pelesang taumata bal᷊inẹ su tiněnang Yehuwa. (Kol. 2:8) Pěmanda sěmbaụ bọu lawọ těntiro nisawuhu Setang: Makoạ taumata kalạ ene kai hal᷊ẹ̌ sěbạe penting su ral᷊ungu pěbawiahẹ̌. Taumata apang nẹ̌tiněna kerene ěndịu nakalạ arau ěndịu lai tala. Katewe sěběnarẹ̌e i sire su ral᷊ungu bahaya. Kawe nụe? Ual᷊ingu aramanung i sire turusẹ̌ mědẹ̌deạ doitẹ̌, hakị u ene i sire seng tawe měpẹ̌pandung kasasehatẹ̌, keluarga, lai pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu tadeạu makaěbạ apa ikẹ̌kapulung i sire. (1 Tim. 6:10) I kitẹ makitarimakasẹ ual᷊ingu Yehuwa, i Amang i kitẹ matahuěna, seng nẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu piạ tiněna nihino soal u doitẹ̌.​—Pkh. 7:12; Luk. 12:15.

10-11. (a) Apa harusẹ̌ koateng gunang měndiagạ watangeng i kitẹ? (b) Su tempong tamai, apa kẹ̌koateng u měndariagạ, kụ kerea hati nuraning i kitẹ botonge makoạ kere měndariagạ?

¹⁰ Tadeạu makariagạ naung, i kitẹ harusẹ̌ pakasahawụ makasingkạ bahaya kụ pakasahawụ lai měndiagạ watangeng i kitẹ. Bawera niterjemahkan nakoạ ”diagạe” su Amsal 4:23 nakakoạ si kitẹ nẹ̌tahěndung soal u hal᷊ẹ̌ u sěngkatau měndariagạ. Su zaman i Datu Salomo, sěngkatau měndariagạ dụdarisị su wowong těndạ u soa gunang měndiagạ soa ene dingangu měgělị laingatẹ̌ mạeng piạ bahaya. Gambaran ini makatul᷊ung si kitẹ makaěna apa harusẹ̌ koateng tadeạu Setang tawe makarusa tiněnang i kitẹ.

¹¹ Su tempong tamai, měndariagạ mělẹ̌hal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangu měndariagạ gerbangu soa. (2 Sam. 18:24-26) I sire sěngkasio měndiagạ soa kụ měmarikěsa manga gerbang seng nitutu su tempong sědụ kakạdanine. (Neh. 7:1-3) Hati nurani nilatih Alkitapẹ̌ * botonge makoạ kere měndariagạ kụ makaghělị laingatẹ̌ su tempong Setang mẹ̌tawakal᷊i měndusa naung i kitẹ, ene mangal᷊ene měndusa tiněna, pěndang, motif, arau kapulung i kitẹ. Mạeng hati nuraning i kitẹ něgělị laingatẹ̌ tatialang bahaya, i kitẹ harusẹ̌ dumaringihẹ̌ dingangu měkoạ ene, arau kere měnutu gerbangu soa.

12-13. Aramanung i kitẹ mapulu měkoạ apa, katewe sěběnarẹ̌e apa harusẹ̌ koateng i kitẹ?

¹² Pẹ̌tiněna sěmbaụ contoh kerea i kitẹ botonge měndiagạ watangeng i kitẹ tadeạu tawe matol᷊e tiněnang Setang. Yehuwa něněntiro si kitẹ, ”Abe sarang i kamene mẹ̌bisara soal u kakanoạ amoral dingangu haghing karal᷊amuhụ.” (Ef. 5:3) Katewe, apa koateng i kitẹ mạeng hapị su pělahal᷊ẹ̌kang arau su sikol᷊ah něnětạ nẹ̌bisara barang amoral? I kitẹ masingkạ i kitẹ harusẹ̌ ”mẹ̌těngkarau bọu barang dal᷊akị su  těngong Mawu dingangu lumawang kapulung dunia”. (Tit. 2:12) Kere měndariagạ, hati nuraning i kitẹ aramanung něgělị laingatẹ̌ piạ bahaya. (Rm. 2:15) Katewe, apa i kitẹ sarung dumaringihẹ̌ ene? Aramanung i kitẹ mapulu dumaringihẹ̌ su manga hapị i kitẹ arau měmanda gambarẹ̌ nipahiạ i sire. Katewe, ini kai tempone i kitẹ kere měnutu gerbangu soa, carane mẹ̌bisara topik wal᷊inẹ arau měngal᷊ing bọu tampạ ene.

¹³ Mạeng hapị i kitẹ měnihasa si kitẹ gunang mẹ̌tiněna arau měkoạ barang nẹ̌sal᷊a, i kitẹ harusẹ̌ bahani lumawang sasal᷊ukạ ene. I kitẹ mangimang i Yehuwa nakasilo i kitẹ seng nẹ̌tawakal᷊i, kụ i Sie sarung měgělị si kitẹ katatoghasẹ̌ dingangu pelesa tadeạu lumawang tiněnang Setang. (2 Taw. 16:9; Yes. 40:29; Yak. 1:5) Katewe, apa lai botonge koateng gunang měndiagạ naung i kitẹ?

14-15. (a) I kitẹ harusẹ̌ měmuka naung i kitẹ gunang apa, kụ kerea měkoạ ene? (b) Kerea Amsal 4:20-22 makatul᷊ung si kitẹ makaěbạ lawọ gunane bọu pẹ̌bawasang Alkitapẹ̌? (Pěmanda lai kotak ” Cara Mẹ̌tiněna”.)

¹⁴ Gunang měndiagạ naung i kitẹ, bědang kurang mạeng kětạeng měnutu naung i kitẹ bọu pengaruh nẹ̌sal᷊a. I kitẹ lai harusẹ̌ měnarimạ pengaruh mapia. Saụ pẹ̌tiněna sasihing soal u soa piạ těndạe kanini. Měndariagạ gerbang měnutu gerbangu soa tadeạu sědụ tawe makasuẹ̌. Katewe su tempo wal᷊inẹ, i sie měmuka gerbang ene tadeạu kaěng dingangu bahan wal᷊inẹ botonge iwawa sarang dal᷊ungu soa. Mạeng gerbangu soa tawe wẹ̌bukang, taumata su ral᷊ungu soa ene sarung kal᷊unusang. Kerene lai, i kitẹ harusẹ̌ marading měmuka naung i kitẹ gunang měmala tiněnang Mawu měngahạ si kitẹ.

¹⁵ Tiněnang Yehuwa ene su ral᷊ungu Alkitapẹ̌. Hakị u ene, su tempong i kitẹ mẹ̌basa Alkitapẹ̌, i kitẹ němala tiněnang Yehuwa něngahạ tiněna, pěndang, dingangu kakanoạ i kitẹ. Kerea tadeạu makaěbạ gunane bọu pẹ̌bawasang Alkitapẹ̌? Daroa ene penting. Sěngkatau saudari naul᷊ị, ”Těntal᷊ang bědang tawe nẹ̌basa Alkitapẹ̌, iạ mẹ̌doa si Yehuwa, mẹ̌dorong i Sie mẹ̌tul᷊ung si siạ tadeạu ’makasilo mal᷊ahẹ manga hal᷊ẹ̌ makạlaherang’ su ral᷊ungu Hengetang’E.” (Mz. 119:18) I kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌tiněna apa niwasang i kitẹ. Mạeng i kitẹ mẹ̌doa, mẹ̌basa, dingangu mẹ̌tiněna, Hengetangu Mawu sarung ’maresọ su ral᷊ungu naung i kitẹ’, kụ i kitẹ puluang mẹ̌tiněna kere cara Yehuwa mẹ̌tiněna.​—Basa Amsal 4:20-22; Mz. 119:97.

16. Apa gunane JW Broadcasting si kitẹ? Gělịko contoh.

¹⁶ Cara wal᷊inẹ i kitẹ měmala tiněnang Mawu měngahạ si kitẹ ute mẹ̌biala video su JW Broadcasting^®. Sěngkawingang naul᷊ị, ”Acara sabang wul᷊ang ini kahěngang-hěngang sasimbahu daroang i kami! Su tempong i kami nasusah naung arau nẹ̌pěndang tawẹ apa hapị, acara ene nakatoghasẹ̌ dingangu nakahiborẹ̌ si kami. Su wal᷊e, i kami masau dumaringihẹ̌ manga kakantarịe. I kami měmutarẹ̌ ene su tempong měnasạ, měmurěsi wal᷊e, arau měnginung tẹ.” Acara su JW Broadcasting^® makatul᷊ung si kitẹ měndiagạ naung. I kitẹ nitěntiro mẹ̌tiněna kere cara Yehuwa mẹ̌tiněna dingangu tawe tumol᷊e tiněnang Setang.

17-18. (a) Apa Hasile mạeng i kitẹ měkoạ apa nikaěndungang i kitẹ bọu i Yehuwa, kere nitodẹ su 1 Raja 8:61? (b) Apa kaěndungang i kitẹ bọu contoh Datu Hizkia? (c) Nẹ̌tatahino dingangu daroang i Daud su Mazmur 139:23, 24, gunang apa i kitẹ mẹ̌doa?

¹⁷ Su tempong i kitẹ makapěndang gunane měkoạ barang nihino, pangangimang i kitẹ sauneng kakạtoghase. (Yak. 1:2, 3) I kitẹ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu seng nakakoạ i Yehuwa mal᷊uasẹ̌ mẹ̌sěbạ i kitẹ manga anạ’E, kụ  i kitẹ sauneng mapulu makal᷊uasẹ̌ si Sie. (Amsl. 27:11) Sasal᷊ukạ kai makoạ kesempatan gunang měnodẹ i kitẹ kahěngang-hěngang mẹ̌tahamawu si Amang i kitẹ mapadul᷊i. (Mz. 119:113) I kitẹ lai měnodẹ i kitẹ kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu kaguwạu naung, ene kai naung kahěngang-hěngang mapulu tumuhụ su parenta-Ne dingangu měkoạ kapulu-Ne.​—Basa 1 Raja-Raja 8:61.

¹⁸ Apa i kitẹ sarung měkoạ pẹ̌sasal᷊a? Iya, ual᷊ingu i kitẹ tawe nasukụ. Mạeng i kitẹ masangkong, pẹ̌tahěndung contoh Datu Hizkia. I sie někoạ pẹ̌sasal᷊a. Katewe i sie nẹ̌tobatẹ̌ kụ turusẹ̌ nẹ̌tahamawu si Yehuwa ”dingangu kaguwạu naung”. (Yes. 38:3-6; 2 Taw. 29:1, 2; 32:25, 26) Hakị u ene, pẹ̌těngkarau bọu sasal᷊ukạ u Setang gunang měndusa tiněnang i kitẹ. Pẹ̌doạe tadeạu piạ ”naung matuhụ”. (1 Raj. 3:9; basa Mazmur 139:23, 24.) Nal᷊ahẹ, bọu kěbị hal᷊ẹ̌ harusẹ̌ diagateng, kahumotongange i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ naung. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ botonge tatapẹ̌ masatia si Yehuwa.