PĚNGANGĚNDUNGANG 25
Pěngumbala si Yehuwa su Tempong Nasusah Naung
”Iạ . . . sěbạe nasusah naung.”—1 SAM. 1:15.
KAKANTARỊ 30 I Amangku, Mawuku, lai Hapịku
TINJAUAN *
1. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ dumaringihẹ̌ laingatẹ̌ i Yesus?
SU TĚBAL᷊E soal u ěllo pěngěngsuenge, Yesus naul᷊ị, ”Pakaingatẹ̌ bue, abe sarang naung i kamene mawěhạu . . . gěnggangu pěbawiahẹ̌”, ene mangal᷊ene gụgěnggang soal u mědeạ biahẹ̌ ěllo-ěllo arau gěnggangu pěbawiahẹ̌ ěllo-ěllo. (Luk. 21:34) I kitẹ harusẹ̌ dumaringihẹ̌ laingatẹ̌ ene. Kawe nụe? Ual᷊ingu orasẹ̌ ini, i kitẹ tụtatěngo lawọ masalah nakasusah naung kere nikapěndangengu kěbị taumata.
2. Masalah nakasusah naung apa nikahombangengu anạu sěmbaụ i kitẹ?
2 Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i kitẹ harusẹ̌ tumatěngo piram baụ masalah nakasusah naung su tempo mẹ̌sul᷊ung. Pẹ̌tiněna piram baụ contoh ini. Sěngkatau Sahiding Yehuwa arenge John, * nakaěbạ sakị mawěhạ su bageang saraf. I sie sěbạe himěkosẹ̌ dingangu nasusah naung su tempong kawinge něněntang si sie maning i rẹ̌dua seng nẹ̌kawing karěngụe 19 su taunge. Bọu ene, darua anạe wawine něněntang Yehuwa. Sěngkawingang arenge Bob dingangi Linda nakaěbạ piram baụ masalah nẹ̌tatěntang. I rẹ̌dua nikailangengu hal᷊ẹ̌, kụ samurine nikailangengu wal᷊e ual᷊ingu tawe nakawaehẹ̌ cicilan bal᷊e ene. Bọu ene, dokter naul᷊ị i Linda nakaěbạ sakị jantung makawahaya si sie, kụ i sie lai něnětạ nakaěbạ sakị wal᷊inẹ nakarusa kekebalan tubuh.
3. Tumuhụ Filipi 4:6, 7, i kitẹ botonge mangimang soal u apa?
3 I kitẹ mangimang Měndariadi dingangu i Amang i kitẹ makěndagẹ̌, Yehuwa, nakaěna pěndang i kitẹ su tempong nasusah naung. Kụ i Sie mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tumatěngo haghing masalah ene. (Basa Filipi 4:6, 7.) Su Hengetangu Mawu piạ lawọ běkẹ soal u haghing masalah nikahombangengu manga ělangu Mawu. Hengetangu Mawu lai něnodẹ kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sire limiu kěbị situasi nakasusah naung ene. Mahịe měmanda piram baụ contone.
ELIA—”TAUMATA PIẠ PĚNDANG KERE I KITẸ”
4. Haghing masalah apa nikahombangeng i Elia, kụ kerea pěndange soal i Yehuwa?
4 Elia nẹ̌tahamawu si Yehuwa su tempo sěbạe masigěsạ, kụ i sie lai tụtatěngo lawọ bahaya. Datu Ahab, sěngkatau datung Israel tawe masatia si Yehuwa, nẹ̌kawing dingangi Izebel. Izebel kai wawine matingkaị kụ měnẹ̌němbah Baal. I rẹ̌dua někoạ taumata su wanua ene něněmbah Baal, kụ i rẹ̌dua lai němate lawọ nabing Yehuwa. I Elia nakatal᷊ang. I sie lai nasal᷊amatẹ̌ bọu karal᷊unusẹ̌ ual᷊ingu měngẹ̌ngumbala si Yehuwa. (1 Raj. 17:2-4, 14-16) I Elia lai něngumbala si Yehuwa su tempong limawang manga nabi dingangu měnaněmbah Baal. I sie němahangsang tau Israel gunang maněmbah si Yehuwa. (1 Raj. 18:21-24, 36-38) Elia seng nakasilo hala kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sie su tempo masigěsạ ene.
5-6. Tumuhụ 1 Raja-Raja 19:1-4, kerea pěndang i Elia, kụ kerea Yehuwa něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ si Elia?
5 Basa 1 Raja-Raja 19:1-4. Su tempong Ratu Izebel naul᷊ị sarung měmate si Elia, Elia natakụ. Hakị u ene, i sie timal᷊ang sarang Beer-syeba. Ual᷊ingu sěbạe nakadodọ naung, i sie ”nẹ̌dorong tadeạu i sie mate”. Kawe nụe i sie nẹ̌pěndang kerene? Elia kai taumata tawe nasukụ, kụ ”piạ pěndang kere i kitẹ”. (Yak. 5:17) Aramanung i sie sěbạe nal᷊owe kụ seng tawe makamampo. Ěndịu i sie nẹ̌pěndang tawakal᷊ine mẹ̌tul᷊ung taumata maněmbah si Yehuwa ene sia-sia, keadaan su Israel lai tawe nakoạ limembong mapaelẹ̌, kụ kětạeng i sie měnẹ̌němbah si Yehuwa. (1 Raj. 18:3, 4, 13; 19:10, 14) I kitẹ aramanung himěkosẹ̌ ual᷊ingu nabi masatia ini nẹ̌pěndang kerene. Katewe, Yehuwa nakaěna pěndang i Elia.
6 Yehuwa tawe nẹ̌pědu si Elia ual᷊ingu naul᷊ị pěndange. Katewe, i Sie nẹ̌tul᷊ung si Elia tadeạu saụ matoghasẹ̌. (1 Raj. 19:5-7) Samurine, dingangu kapiang naung, Yehuwa něnodẹ kaguwạu kawasa-Ne gunang měnul᷊idẹ̌ tiněnang i Elia. Yehuwa lai naul᷊ị, su Israel bědang piạ 7.000 taumata tawe naněmbah Baal. (1 Raj. 19:11-18) Su tempong někoạ manga hal᷊ẹ̌ ene, Yehuwa něnodẹ si Elia, i Sie makěndagẹ̌ si Elia.
CARA YEHUWA MẸ̌TUL᷊UNG SI KITẸ
7. Bọu cara Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Elia, i kitẹ botonge mangimang apa?
7 Apa i kau tụtatěngo situasi nakasusah naung? I kitẹ tantu sěbạe nahiborẹ̌ ual᷊ingu masingkạ Yehuwa nakaěna pěndang i Elia. I kitẹ lai mangimang Yehuwa makaěna kaghaghěnggang i kitẹ. I Sie masingkạ kurang i kitẹ dingangu masingkạ apa tẹ̌tiněnang lai nikapěndangeng i kitẹ. (Mz. 103:14; 139:3, 4) Mạeng i kitẹ měngumbala si Yehuwa kere i Elia, i Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tumatěngo kěbị masalah nakasusah naung i kitẹ.—Mz. 55:22.
8. Kerea Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kau su tempong nasusah naung?
8 Pěndang susah naung sarung makakoạ si kitẹ mẹ̌tiněna situasing i kitẹ tawe mẹ̌bal᷊ui, kụ ene makakadodọ naung. Mạeng ene nariadi, pẹ̌tahěndung Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kau tumatěngo pěndang ene. Kerea carane? Yehuwa něgausẹ̌ si kau pẹ̌běke masalah dingangu pěndangu si Sie. Kụ i Sie sarung sumimbahẹ̌ dingangu mẹ̌tul᷊ung si kau. (Mz. 5:3; 1 Ptr. 5:7) Hakị u ene, pakasau mẹ̌doa si Yehuwa soal u masalanu. I Sie tawe mẹ̌bisara langsung si kau kere nikoạ’E si Elia, katewe i Sie sarung mẹ̌bisara si kau bọu Hengetang’E, Alkitapẹ̌, dingangu bọu organisasi-Ne. Běke niwasanu su Alkitapẹ̌ botonge makahiborẹ̌ si kau dingangu makaghělị pělaharapẹ̌. Bọu ene lai, anạu sěmbaụ botonge makatoghasẹ̌ si kau.—Rm. 15:4; Ibr. 10:24, 25.
9. Kerea hapị mapia botonge makatul᷊ung si kau?
9 Su tempong Yehuwa něngoro si Elia pěgělị sěmbahageang tanggung jawab si Elisa, i Sie něgělị hapị botonge makatul᷊ung si Elia su tempong sěbạe nakadodọ naung. Kerene lai, su tempong i kitẹ mẹ̌běke pěndang i kitẹ su hapị kapěngimangeng, i sie lai botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu seng tawe makadodọ naung. (2 Raj. 2:2; Amsal 17:17) Mạeng i kau tawẹ apa hapị gunang pẹ̌běkengu masalah lai pěndangu, pẹ̌doạe si Yehuwa tadeạu i Sie mẹ̌tul᷊ung si kau makaěbạ anạu sěmbaụ matělang su rohani kụ botonge měnoghasẹ̌ si kau.
10. Kerea pengalaman i Elia nakatoghasẹ̌ si kitẹ, kụ kerea diandi su Yesaya 40:28, 29 makatul᷊ung si kitẹ?
10 Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Elia timatěngo pěndang susah naung dingangu nẹ̌tul᷊ung si sie tadeạu tatapẹ̌ masatia. Pengalaman i Elia nakatoghasẹ̌ si kitẹ. I kitẹ aramanung nakahombang masalah nakasusah naung kụ ene nakakoạ si kitẹ nal᷊owe dingangu nělome. Katewe, mạeng i kitẹ měngumbala si Yehuwa, i Sie sarung měgělị katatoghasẹ̌ tadeạu i kitẹ tatapẹ̌ mẹ̌tahamawu si Sie.—Basa Yesaya 40:28, 29.
HANA, DAUD, DINGANGU SĚNGKATAU PEMAZMUR NĚNGUMBALA SI YEHUWA
11-13. Kerea pěndang susah naung piạ pěngarune su tatělu tokoh Alkitapẹ̌?
11 Piạ lai tokoh Alkitapẹ̌ wal᷊inẹ sěbạe nasusah naung. Contone, i Hana namea ual᷊ingu 1 Sam. 1:2, 6) Ene sěbạe nakasusah naung i Hana, kụ i sie simangị dingangu madiri kumaěng.—1 Sam. 1:7, 10.
tawẹ apa anạ. Bọu ene, kawing i Hana piạ kawinge wal᷊inẹ, kụ i sie turusẹ̌ mělẹ̌hinakang si Hana. (12 Datu Daud lai bọu nal᷊owe ual᷊ingu susah naung. Pẹ̌tiněna haghing masalah nikahombangenge. I sie sěbạe nawěhạu pěndang nẹ̌sal᷊a ual᷊ingu lawọ pẹ̌sasal᷊a seng nikoạe. (Mz. 40:12) Sěngkatau anạe ikẹ̌kěndage, i Absalom, limawang si sie kụ samurine nate. (2 Sam. 15:13, 14; 18:33) Kụ, sěngkatau hapị i Daud lai nakoạ tawe satia si sie. (2 Sam. 16:23–17:2; Mz. 55:12-14) Lawọ mazmurẹ̌ niwohẹ i Daud nělahẹ pěndang susah naunge dingangu pangangimange matoghasẹ̌ si Yehuwa.—Mz. 38:5-10; 94:17-19.
13 Bọu ene lai, sěngkatau pemazmur něnětạ iri nakasilo pěbawiahu taumata ral᷊akị. Ěndịu i sie kai hiteng i Asaf, tau Lewi, kụ mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su ”tampạ masusi mawantugẹ̌ bọu Mawu”. Pemazmur ini nasusah naung, kụ ene nakakoạ pěbawiahe tawe mal᷊uasẹ̌. I sie lai něnětạ nẹ̌tiněna al᷊amatẹ̌ ual᷊ingu někoạ kapulung Mawu ene bědang kurang.—Mz. 73:2-5, 7, 12-14, 16, 17, 21.
14-15. Apa kaěndungang i kitẹ bọu tatělu tokoh Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa?
14 Tatělu ělangu Mawu ene nakitul᷊ung si Yehuwa. I sire nẹ̌běke kaghaghěnggang i sire si Yehuwa. I sire nẹ̌bisara terus terang si Yehuwa soal u masalah nakasusah naung i sire. Kụ i sire lai turusẹ̌ dụděnta su tampạ pěngangibadang si Yehuwa.—1 Sam. 1:9, 10; Mz. 55:22; 73:17; 122:1.
15 Yehuwa dingangu kapiang naung’E dimaringihẹ̌ lai nẹ̌tul᷊ung si sire. I Hana nakapěndang dame su naung. (1 Sam. 1:18) I Daud němohẹ, ”Kasasusang taumata nihino ene mal᷊awọ, katewe Yehuwa napakawebasẹ̌ si sie bọu kěbị ene.” (Mz. 34:19) Kụ pemazmur samurine nakapěndang Yehuwa ”něněngal᷊ẹ̌ limane koaneng”, kụ něgělị sasasa si sie. I sie nẹ̌kantarị, ”Si siạ, mẹ̌těngkarani su Mawu ene sěbạe mapaelẹ̌. Iạ seng němile Tuang Karangetange Yehuwa nakoạ tampạ pẹ̌kakělungangku.” (Mz. 73:23, 24, 28) Apa kaěndungang i kitẹ bọu manga contoh ini? Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i kitẹ aramanung nasusah naung ual᷊ingu masalah sěbạe mawěhạ. Tadeạu tatapẹ̌ matoghasẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. I kitẹ lai harusẹ̌ měngumbala si Sie, carane ute mẹ̌doa dingangu měkoạ apa dẹ̌dorongang’E.—Mz. 143:1, 4-8.
PĚNGUMBALẠE SI YEHUWA KỤ I KAU SARUNG MAKATĚNGO MASALANU
16-17. (a) Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge mẹ̌těngkarau bọu Yehuwa dingangu umat’E? (b) Kerea tadeạu i kitẹ saụ makaěbạ katatoghasẹ̌?
16 Piạ tatěntiro pěnting wal᷊inẹ kaěndungang i kitẹ bọu tatělu contoh kanini. Su tempong nasusah naung, i kitẹ tawe wotonge mẹ̌těngkarau bọu Yehuwa dingangu umat’E. (Amsal 18:1) Nancy, sěngkatau saudari sěbạe nasusah naung ual᷊ingu nitěntangu kawinge, nẹ̌běke, ”Iạ masau madiri mẹ̌sombang arau mẹ̌bisara dingangu taumata wal᷊inẹ. Katewe kakạrěngụe iạ mẹ̌těngkarau, iạ sauneng nakapěndang susah naung.” Hal᷊ẹ̌ ene nẹ̌bal᷊ui su tempong i Nancy nědeạ cara gunang mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ tumatěngo masalah. I sie naul᷊ị, ”Iạ dụdaringihẹ̌ su tempong i sire nẹ̌běke kasasusang i sire. Su tempong iạ mẹ̌tiněna soal i sire dingangu masalang i sire, iạ seng tawe tumanịu mẹ̌tiněna soal u masalaku hala.”
17 I kitẹ saụ makaěbạ katatoghasẹ̌ mạeng i kitẹ duměnta su pěngangibadang. Su pěngangibadang, i kitẹ něgělị kesempatan si Yehuwa gunang makoạ ”mẹ̌tatul᷊ung dingangu mělahiborẹ̌” si kitẹ. (Mz. 86:17) Sene Yehuwa měnoghasẹ̌ si kitẹ měpakẹ rohkẹ̌’E masusi, hengetang’E, dingangu manga ělang’E. Bọu ene, i kitẹ lai botonge ”mẹ̌tatoghasẹ̌” sěmbaụ su wal᷊inẹ. (Rm. 1:11, 12) Sěngkatau saudari arenge Sophia naul᷊ị, ”Yehuwa dingangu anạu sěmbaụ nakatul᷊ung si siạ tatapẹ̌ nẹ̌tatahang. Si siạ, pěngangibadang ene kai hal᷊ẹ̌ paling penting. Iạ seng nakapěndang, mạeng masibukẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu aktif su sidang, iạ limembong gampang tumatěngo pěndang susah naung dingangu gěnggang.”
18. Mạeng i kitẹ nakadodọ naung, apa sarung gělịkang i Yehuwa?
18 Su tempong nakapěndang susah naung, pẹ̌tahěndungke, Yehuwa tawe kětạeng nẹ̌diandi mapakailang kaghaghěnggang i kitẹ su tempo mahi, katewe lai něgělị tul᷊umang tadeạu i kitẹ botonge tumatěngo pěndang ene orasẹ̌ ini. I Sie měgělị si kitẹ ”kapulu dingangu katatoghasẹ̌” gunang mẹ̌tatahang tumatěngo pěndang nakadodọ naung dingangu tawẹ apa pělaharapẹ̌.—Flp. 2:13.
19. Diandi apa niwohẹ su Roma 8:37-39 gunang i kitẹ?
19 Basa Roma 8:37-39. Rasul Paulus naul᷊ị tawẹ apa makarau si kitẹ bọu kakěndagu Mawu. Kerea i kitẹ mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ apang nasusah naung? Pěngangěndungang tuhụe sarung mělahẹ kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno si Yehuwa gunang měnodẹ tatal᷊ěntụ dingangu mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ su tempong i sire nasusah naung.
KAKANTARỊ 44 Daroa su Tempong Susah Naung
^ par. 5 Tumanịu masau makapěndang susah naung, ene piạ pěngarune ral᷊akị su wadang dingangu pěndang i kitẹ. Kerea Yehuwa makatul᷊ung si kitẹ? I kitẹ sarung měngěndung kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Elia su tempong nasusah naung. Tokoh Alkitapẹ̌ wal᷊inẹ lai sarung makal᷊ahẹ apa harusẹ̌ koateng tadeạu makaěbạ tul᷊umang bọu Yehuwa.
^ par. 2 Piram baụ areng seng niwal᷊ui.