1. I kitẹ masingkạ apa soal u saudara mangudạ?

MANGA saudara mangudạ i kamene kai sěbạe maarěga su sidang. Lawọ bọu i kamene matatoghasẹ̌. (Amsal 20:29) I kau masau mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ. I kau ěndịu mapulu makoạ hamba pelayanan. Katewe, i kau aramanung nẹ̌pěndang taumata wal᷊inẹ měmanda i kau tumanịu mangudạ arau tawẹ apa lawọ pengalaman gunang gělịkangu tugasẹ̌ penting. Maning i kau bědang mangudạ piạ piram baụ hal᷊ẹ̌ botonge koatengu tadeạu kapěngumbalaěng dingangu makaěbạ pěngangarěga su sidang.

2. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

² Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung pěbawiahi Datu Daud. I kitẹ lai sarung měngěndung pěbawiahu darua datu bọu Yehuda ene kai i Asa dingangi Yehosyafat. I kitẹ sarung měmanda sasal᷊ukạ apa nikahombangengu tatělu esẹ ene, kerea i sire timatěngo ene, kụ apa kaěndungangu saudara mangudạ bọu i sire.

3. Apa botonge koatengu mangangudạ gunang mẹ̌tul᷊ung maghaghurang su sidang?

³ Su tempong Daud bědang mangudạ, i sie něngěndung  keterampilan kụ piạ gunane su taumata wal᷊inẹ. Nal᷊ahẹ i sie kai taumata rohani. I sie něngěndung musikẹ̌ kụ nipakẹ gunang mẹ̌tul᷊ung si Saul, datu seng nipileng Mawu. (1 Sam. 16:16, 23) Apa i kamene saudara mangudạ piạ keterampilan kụ makatul᷊ung taumata wal᷊inẹ su sidang? Kal᷊awokange bọu i kamene piạ keterampilan. Contone, i kau aramanung nakasilo maghaghurang mal᷊uasẹ̌ su tempong i kau něněntiro si sire carane měpakẹ tablet dingangu alat elektronik wal᷊inẹ gunang měngěndung hala lai gunang pěngangibadang. Kasingkạu soal u měpakẹ alatẹ̌ ene piạ gunane gěguwạ su maghaghurang.

4. Kere i Daud, sipatẹ̌ apa harusẹ̌ piạ su saudara mangudạ? (Pěmanda gambarẹ̌ sampul.)

⁴ Su pěbawiahe ěllo-ěllo, nal᷊ahẹ Daud kai bertanggung jawab dingangu kapěngumbalaěng. Contone, su tempong bědang mangudạ, i sie měnděndiagạ dombang i papạe. Ene kai tugasẹ̌ makawahaya. Samurine i Daud nẹ̌běke si Datu Saul: ”Tuang, iạ kai měngangahạ dombang i papạku. Mạeng piạ singa arau beruang nẹ̌bawa domba bọu komol᷊ang, ia měnahusu si sie, měmate si sie, bọu ene měngal᷊ạ domba ene bọu mohonge.” (1 Sam. 17:34, 35) Daud masingkạ i sie harusẹ̌ měngurusẹ̌ manga domba, kụ i sie bahani mẹ̌dal᷊ia gunang měndiagạ manga domba ene. Saudara mangudạ botonge mẹ̌těno si Daud, carane koạ pakapia maning tugasẹ̌ apa gělịkang.

5. Tumuhụ Mazmur 25:14, hal᷊ẹ̌ sěbạe penting apa botonge koatengu saudara mangudạ?

⁵ Su tempong i Daud bědang mangudạ, i sie nẹ̌tawakal᷊i nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Pědal᷊ahapị ene limembong penting bọu kawawahani arau bọu kasingkạe měnalang harpa. Yehuwa kai Mawung i Daud dingangu Hapịe. (Basa Mazmur 25:14.) Saudara mangudạ, hal᷊ẹ̌ sěbạe penting botonge koatengu ene kai limembong mẹ̌těngkarani si Yehuwa. Mạeng měkoạ ene, i kau ěndịu sarung makatarimạ limembong lawọ tugasẹ̌ su sidang.

6. Pěndang negatif apa piạ su pirang katau soal i Daud?

⁶ Daud harusẹ̌ tumatěngo pěndang negatif bọu taumata wal᷊inẹ soal i sie. Contone, su tempong i Daud mapulu lumawang si Goliat, Datu Saul nẹ̌bera si sie, ”I kau bědang kadodọ.” (1 Sam. 17:31-33) Těntal᷊ang i Daud bědang tawe nẹ̌bisara dingangi Saul, tuhang i Daud něnoke i sie kai taumata tawe bertanggung jawab. (1 Sam. 17:26-30) Katewe, Yehuwa tawe němanda i Daud kai tumanịu mangudạ arau tawe bertanggung jawab. Yehuwa kahěngang-hěngang masingkạ  si Daud. Kụ Daud botonge nakawatạ si Goliat ual᷊ingu i sie něngumbala su Hapịe, i Yehuwa.​—1 Sam. 17:45, 48-51.

7. Apa kaěndungangu bọu běke soal i Daud?

⁷ Apa nikaěndungangu bọu apa nikahombangeng i Daud? I kitẹ něngěndung i kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌. Ěndịu harusẹ̌ piạ tempo si sire apang masingkạ si kau dongkeng i kau bědang kadodọ gunang masadarẹ̌ i kau kai seng matělang. Katewe, pangimangke Yehuwa tawe měmanda si kau bọu penampilan. I Sie masingkạ i sai i kau dingangu apa botonge koatengu. (1 Sam. 16:7) Toghase pẹ̌dal᷊ahapịu dingangu Mawu. Daud někoạ ene su tempong i sie němanda manga diadikang i Yehuwa. Bọu manga diadikang, i Daud nẹ̌tiněna maral᷊ung soal u Měndariadi. (Mz. 8:3, 4; 139:14; Rm. 1:20) Hal᷊ẹ̌ wal᷊inẹ botonge dorongangu si Yehuwa ene kai katatoghasẹ̌. Contone, apa hapị su sikol᷊ah mělẹ̌heghesẹ̌ si kau ual᷊ingu i kau Sahiding Yehuwa? Mạeng ene nariadi, pẹ̌doa si Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kau tumatěngo sasal᷊ukạ ene. Koạ sasasa nikaěbạu su Hengetangu Mawu, su manga publikasi, dingangu bọu manga video. Sabang i kau makasilo si Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kau su tempong timatěngo sasal᷊ukạ, pangangimangu si Sie sauneng kakạtoghase. Bọu ene lai, su tempong taumata wal᷊inẹ makasilo i kau měngumbala si Yehuwa, i kau sarung makoạ taumata kapěngumbalaěngu taumata wal᷊inẹ.

8-9. Apa nakatul᷊ung si Daud tatapẹ̌ masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ sarang makoạ datu, kụ apa kaěndungangu saudara mangudạ?

⁸ Pẹ̌tiněna sasal᷊ukạ wal᷊inẹ tẹ̌tatěngong i Daud. Su apang i Daud nihengkẹ nakoạ datu, taunge i sie harusẹ̌ měhědo gunang kahěngang-hěngang makoạ datu su Yehuda. (1 Sam. 16:13; 2 Sam. 2:3, 4) Su tempo ene, apa nakatul᷊ung si sie tatapẹ̌ masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌? Sul᷊ungu makadodọ naung, i Daud něpakẹ tempo gunang měkoạ apa botonge ikakoạe. Contone, su tempong i Daud su tatal᷊angeng su Filistin, i sie něpakẹ tempo gunang lumawang sědụu tau Israel. Ual᷊ingu někoạ ene, i sie nakariagạ batasu wilayah Yehuda.​—1 Sam. 27:1-12.

⁹ Apa botonge kaěndungangu saudara mangudạ bọu i Daud? Pakẹ temponu gunang mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ. Pẹ̌tiněna pengalaman sěngkatau saudara arenge Rikardo. * I sie seng marěngụ mapulu makoạ perintis biasa. Katewe penatua nẹ̌bera i sie bědang tawe memenuhi syarat. Sul᷊ungu makadodọ naung arau mẹ̌pědu, i Rikardo něpakẹ limembong lawọ tempo gunang pelayanan. I sie nẹ̌bera, ”Su tempong mẹ̌tahěndung apa seng nariadi, iạ ěndokangbe měkoạ pẹ̌bawal᷊ui. Iạ fokus gunang saụ mẹ̌tiwo si sire apang mapulu dumaringihẹ̌ lai měkoạ persiapan gunang saụ mẹ̌tiwo. Iạ něngahạ pěngangěndungang Alkitapẹ̌, kụ ene kai kahumotongange. Limembong masau iạ měnginjilẹ̌ iạ seng tawe tumanịu gugupẹ̌.” Orasẹ̌ ini, i Rikardo seng nakoạ hamba pelayanan dingangu perintis biasa matahuěna.

10. Su sěngkatempo, apa nikoạ i Daud těntal᷊ang i sie bědang tawe někoạ putusang penting?

¹⁰ Pẹ̌tiněna apa nariadi si Daud. Su tempong nẹ̌kěmbuni bọu i Saul su Filistin, Daud dingangu prajurite něněntang kěluargang i sire kụ natamai nẹ̌sekẹ. Su tempong i sire seng marau, sědụ diměnta su tampạ pẹ̌tatanakeng i sire kụ něnaweng kěluargang i sire. Ual᷊ingu i Daud kai prajuritẹ̌ piạ lawọ pengalaman, i sie aramanung mẹ̌pikirẹ̌ i sie botonge měkoạ rencana mapaelẹ̌ gunang měnal᷊amatẹ̌ si sire apang nitaweng. Katewe, i Daud nẹ̌dorong laahạ bọu i Yehuwa. Ual᷊ingu tul᷊umang bọu sěngkatau imang arenge Abiatar, Daud nẹ̌kiwal᷊o si Yehuwa, ”Apa iạ ěndokangbe měnahusu manga perampok ene?” Yehuwa něngoro si Daud gunang pěnahusu kụ i sie sarung makasal᷊amatẹ̌ si sire apang nitaweng. (1 Sam. 30:7-10) Apa kaěndungangu bọu běke ini?

11. Apa koateng i kitẹ těntal᷊ang bědang tawe někoạ putusang?

 ¹¹ Pẹ̌dorong sasasa bọu taumata wal᷊inẹ těntal᷊ang bědang tawe někoạ putusang. Pẹ̌bawěke dingangu matimadu. I kau lai botonge makaěbạ sasasa mapaelẹ̌, mạeng mẹ̌bisara dingangu penatua piạ lawọ pengalaman. Yehuwa mangimang su manga esẹ seng nipile-Ne, kụ i kau lai botonge kerene. Yehuwa němanda si sire kere ”gaghělị” su sidang. (Ef. 4:8) I kau botonge měkoạ putusang mapaelẹ̌ mạeng i kau mẹ̌těno pangangimang i sire dingangu dumaringihẹ̌ sasasa mapaelẹ̌ seng nighělị i sire. Mahịe měmanda apa kaěndungang i kitẹ bọu Datu Asa.

12. Su apang buhudeng nakoạ datu, kerea sipati Datu Asa?

¹² Su tempong bědang mangudạ, Datu Asa masanạ naung dingangu bahani. Contone, su apang i papạe Abiya nate, i Asa nakoạ datu kụ i sie něnětạ něminasa kěbị berhala su tampạ ene. I sie lai ”něngoro tau Yehuda mědeạ si Yehuwa Mawung i upung i sire kụ lai tumuhụ Hukung dingangu parenta-Ne”. (2 Taw. 14:1-7) Kụ su tempong i Zerah bọu Etiopia dingangu 1.000.000 prajuritẹ̌ měnekẹ Yehuda, Asa dingangu mapelesa nẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa. I sie nẹ̌bera, ”Yehuwa, si Kau tawe makoạ masalah gunang mẹ̌tul᷊ung taumata mal᷊awọ arau taumata lome. Ambangeko i kami, oh Yehuwa Mawung kami, ual᷊ingu i kami měngẹ̌ngumbala si Kau.” Bawera mapaelẹ̌ ini něnodẹ i Asa piạ pangangimang gěguwạ si Yehuwa gunang měnal᷊amatẹ̌ si sire dingangu kěbị tau Yehuda. Asa mangimang si Amange su sorga, kụ ”Yehuwa němatạ tau Etiopia”.​—2 Taw. 14:8-12.

13. Samurine, apa nariadi si Asa, kụ kawe nụe?

¹³ I kau tantu setuju tumatěngo 1.000.000 prajuritẹ̌ ene kai sasal᷊ukạ gěguwạ. Kụ ual᷊ingu i Asa něngumbala si Yehuwa, i sie nakauntung. Katewe, su tempong piạ sasal᷊ukạ tawe tumanịu mawěhạ, i Asa tawe něngumbala si Yehuwa. Su tempong i Baasya, datu Israel němatakụ si Asa, i Asa nẹ̌dorong tul᷊ung su Datu Siria. Putusang nẹ̌sal᷊a nakarěntang silakạ! Bọu Nabi Hanani, Yehuwa nẹ̌bera si Asa, ”Ual᷊ingu i kau něngumbala su datung Siria, bal᷊inẹ si Yehuwa Mawunu, pasukan datung Siria mapělọ bọu limanu.” Kụ něnětạ tempo ene, i Asa turusẹ̌ mẹ̌sěsekẹ. (2 Taw. 16:7, 9; 1 Raj. 15:32) Apa těntirone?

14. Kerea i kau měngumbala si Yehuwa, kụ tumuhụ 1 Timotius 4:12, apa sarung mariadi mạeng i kau měkoạ ene?

¹⁴ Tatapẹ̌e masanạ naung dingangu měngumbala si Yehuwa. Su tempong nibaptisẹ̌, i kau  něnodẹ pangangimang gěguwạ si Yehuwa. Kụ Yehuwa sěbạe mal᷊uasẹ̌ něnarimạ si kau nakoạ kěluarga-Ne. Kakungsịe orasẹ̌ ini ene kai turusẹ̌ měngumbala si Yehuwa. Aramanung i kau gampang měngumbala si Yehuwa su tempong měkoạ putusang makawal᷊ui pěbawiahu. Katewe kerea mạeng su situasi wal᷊inẹ? Sěbạe penting i kau měngumbala si Yehuwa su tempong měkoạ putusang kere soal u hiburan, hal᷊ẹ̌, dingangu cita-cita. Abe měngumbala su tiněnanu hala. Katewe, pědeạ prinsip su Alkitapẹ̌ nẹ̌tatahino dingangu situasinu, kụ tol᷊e prinsip ene. (Amsal 3:5, 6) Mạeng měkoạ ene, i kau sarung makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa kụ anạu sěmbaụ su sidang sarung měngarěga si kau.​—Basa 1 Timotius 4:12.

15. Kere niwohẹ su 2 Tawarikh 18:1-3; 19:2, pẹ̌sasal᷊a apa nikoạ i Datu Yehosyafat?

¹⁵ Kere i kitẹ kěbị, i kamene lai tawe nasukụ, kụ sarung měkoạ pẹ̌sasal᷊a. Katewe, ene tawe makasahaghe si kau gunang měkoạ kěbị apa botonge koatengu gunang pelayanan si Yehuwa. Pẹ̌tiněna contoh Datu Yehosyafat. I sie piạ lawọ sipatẹ̌ mapaelẹ̌. Su tempong bědang mangudạ ”i sie nědeạ Mawu sẹ̌sěmbaěng i papạe dingangu timol᷊e parenta-Ne.” I sie lai něndolohẹ̌ manga pejabat makoạ sarang piram baụ soa su Yehuda gunang měněntiro kěbị taumata soal i Yehuwa. (2 Taw. 17:4, 7) Katewe pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i Yehosyafat měkẹ̌koạ putusang nẹ̌sal᷊a. Hasilu putusang nẹ̌sal᷊a ene, i Yehosyafat nakaěbạ sasasa bọu sěngkatau wakil i Yehuwa. (Basa 2 Tawarikh 18:1-3; 19:2.) Apa kaěndungang i kitẹ bọu běke ini?

16. Apa kaěndungangu bọu pengalaman i Rajeev?

¹⁶ Měnarimạ dingangu měkoạ sasasa seng nighělị. Aramanung, kere lawọ esẹ mangudạ, i kau masulitẹ̌ měngal᷊imona pelayanan su pěbawiahu. Katewe abe makadodọ naung. Pẹ̌tiněna pengalaman sěngkatau saudara mangudạ arenge Rajeev. Su tempong bědang umbaseng, i sie nẹ̌běke, ”Pẹ̌sěngsul᷊ẹ iạ běga apa sarung koatengku su pěbawiahẹ̌ku. Kere lawọ mangangudạ wal᷊inẹ, iạ limembong puluang su olahraga dingangu měkoạ hal᷊ẹ̌ makal᷊uasẹ̌ sul᷊ungu makoạ sarang pěngangibadang arau měnginjilẹ̌.” Apa nakatul᷊ung si Rajeev? Piạ sěngkatau penatua mapia něgělị sasasa si sie. Rajeev nẹ̌běke, ”I sie nẹ̌tul᷊ung si siạ nẹ̌tiněna prinsip su 1 Timotius 4:8.” Rajeev masanạ naung, kụ někoạ sasasa seng nighělị si sie lai nẹ̌tiněna apa limembong penting su pěbawiahe. I sie nẹ̌bera, ”Iạ němutusẹ̌,  cita-cita makoa kahumotongange su pěbawiahẹ̌.” Apa hasile? Rajeev nẹ̌běke, ”Pira taung su apang bọu něnarimạ sasasa ene, iạ memenuhi syarat gunang makoạ hamba pelayanan.”

17. Kerea pěndangu maghaghurang su saudara mangudạ apang mětẹ̌tahamawu si Yehuwa?

¹⁷ Maghaghurang sěbạe měngẹ̌ngarěga saudara mangudạ apang mětẹ̌tahamawu si Yehuwa ”sěngkapěhal᷊ẹ̌” dingangi sire. (Zef. 3:9) I sire mal᷊uasẹ̌ nakasilo i kamene masěmangatẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ seng nighělị si kamene. I kamene sěbạe maarěga si sire.​—1 Yoh. 2:14.

18. Kere nilahẹ su Amsal 27:11, kerea pěndang i Yehuwa su saudara mangudạ apang měkẹ̌koạ kapulu-Ne?

¹⁸ Saudara mangudạ, pẹ̌tahěndung Yehuwa makěndagẹ̌ dingangu mangimang si kamene. I Sie něněbal᷊ẹ̌ su ěllo pěngěngsuenge, sarung piạ pasukan esẹ mangudạ kụ mapulu měgělị watangeng i sire. (Mz. 110:1-3) Yehuwa masingkạ i kamene makěndagẹ̌ si Sie kụ mapulu měkoạ kapaelange gunang pelayanan si Sie. Hakị u ene, pakasabarẹ̌ su taumata wal᷊inẹ dingangu pakasabarẹ̌ su watangeng hala. Su tempong i kau někoạ pẹ̌sasal᷊a, tarimạ disiplin kụ pẹ̌tahěndung ene kai bọu i Yehuwa. (Ibr. 12:6) Pakarading měkoạ tugasẹ̌ seng nighělị si kau. Kụ limembong penting, maning i kau měkoạ apa, pẹ̌tawakal᷊i makal᷊uasẹ̌ si Amang su sorga.​—Basa Amsal 27:11.