1. Tumuhụ Matius 24:9, kawe nụe i kitẹ seng tawe huměkosẹ̌ mạeng dunia mawěngsing si kitẹ?

YEHUWA něndiadi si kitẹ gunang kuměndagẹ̌ dingangu kěndageng. Hakị u ene, su tempong taumata wal᷊inẹ mawěngsing si kitẹ, i kitẹ pěndangeng natědụ dingangu natakụ. Contone, sěngkatau saudari arenge Georgina, mětẹ̌tanạ su Eropa, nẹ̌bera, ”Su tempong umurẹ̌ku 14 su taunge, mamạku nawěngsing si siạ ual᷊ingu iạ nẹ̌tahamawu si Yehuwa. Iạ nẹ̌pěndang tawe nitarimạ kụ něnětạ nẹ̌pikirẹ̌ iạ bal᷊inẹ taumata mapia.” * Sěngkatau saudara arenge Danylo němohẹ: ”Su tempong tentara něngoka si siạ, něhinakang, lai něngancam ual᷊ingu iạ Sahiding Yehuwa, iạ nẹ̌pěndang natakụ dingangu nipakamea.” Kawawěngsing kerene sěbạe nakatědụ naung, katewe i kitẹ seng tawe huměkosẹ̌. Yesus něněbal᷊ẹ̌ i kitẹ sarung kawěngsingang.​—Basa Matius 24:9.

2-3. Kawe nụe tumatol᷊eng i Yesus kẹ̌kawěngsingang?

² Dunia mawěngsing su tumatol᷊eng i Yesus. Kawe nụe? Ual᷊ingu kere i Yesus, i kitẹ ”bal᷊inẹ bageang bọu dunia”. (Yoh. 15:17-19) Hakị u ene, maning i kitẹ měngadatẹ̌ pěměrentang taumata, i kitẹ tawe měněmbah si sire arau manga lambang i sire. I kitẹ kětạeng měněmbah si Yehuwa. I kitẹ mendukung hakẹ̌ u Mawu gunang mẹ̌parenta taumata, arawe Setang dingangu ”hitene” tawe mengakui hakẹ̌ u Mawu ene. (Kej. 3:1-5, 15) I kitẹ něhabarẹ̌ kětạeng Kararatuangu Mawu nakoạ pělaharapengu taumata, kụ seng mal᷊ighạ Kararatuang ene sarung měminasa kěbị apang limawang. (Dan.  2:44; Why. 19:19-21) Ini kai habarẹ̌ mapia su taumata masikome naung kụ nakoạ habarẹ̌ dal᷊akị su taumata dal᷊akị.​—Mz. 37:10, 11.

³ I kitẹ lai ikẹ̌kawěngsingang ual᷊ingu tụtuhụ manga hukungu Mawu. Apa niul᷊ịu Mawu soal u nihino dingangu nẹ̌sal᷊a ene sěbạe nẹ̌tatěntang dingangu apa niul᷊ịu dunia ini soal u ene. Contone, lawọ taumata orasẹ̌ ini mẹ̌pikirẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ amoral kai tawe nẹ̌sal᷊a ene kere tau Sodom dingangu Gomora seng niwinasang Mawu. (Yud. 7) Ual᷊ingu i kitẹ měnẹ̌něngal᷊ẹ̌ manga atorangu Alkitapẹ̌ soal u manga hal᷊ẹ̌ ene, lawọ taumata měheghesẹ̌ dingangu maul᷊ị i kitẹ tawe tumol᷊e si sire.​—1 Ptr. 4:3, 4.

4. Manga sipatẹ̌ apa makatul᷊ung si kitẹ su tempong taumata wal᷊ine mawěngsing si kitẹ?

⁴ Apa makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang su tempong taumata měhinakang lai mawěngsing si kitẹ? I kitẹ harusẹ̌ piạ pangangimang matoghasẹ̌ i Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Kere perisai, pangangimang i kitẹ botonge ”měmate kěbị panah piạ putunge bọu i ral᷊akị”. (Ef. 6:16) Katewe bal᷊inẹ kětạeng mangimang. I kitẹ lai harusẹ̌ makěndagẹ̌. Kawe nụe? Ual᷊ingu kakěndagẹ̌ ”tawe masahawụ mẹ̌pědu”. Ene makakoạ i kitẹ mẹ̌tatahang tumatěngo haghing barang dal᷊akị dingangu menanggung ene. (1 Kor. 13:4-7, 13) Mahịe měmanda kerea kakěndagẹ̌ si Yehuwa, kakěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, lai kakěndagẹ̌ su sědụ makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang su tempong tumatěngo kawawěngsing.

5. Kerea kakěndagi Yesus si Amange nakatoghasẹ̌ si sie?

⁵ Su hěbing maraning sědụ měmate si Yesus, i sie naul᷊ị su manga tumatol᷊ene masatia, ”Iạ makěndagẹ̌ si Amang, [hakị u ene] iạ někoạ apa seng niparentang i Amang si siạ.” (Yoh. 14:31) Kakěndagi Yesus si Yehuwa nakatoghasẹ̌ si sie gunang tumatěngo sasal᷊ukạ nikahombangenge. Kakěndagi kitẹ si Yehuwa lai makatul᷊ung si kitẹ měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung.

6. Tumuhụ Roma 5:3-5, apa nikapěndangeng manga ělang i Yehuwa soal u mẹ̌tatahang tumatěngo kawawěngsing bọu dunia?

⁶ Kakěndagẹ̌ su Mawu masau makatul᷊ung ělang i Yehuwa tatapẹ̌ mẹ̌tatahang su tempong darihang. Contone, su tempong manga rasulẹ̌ nakaěbạ parenta bọu mahkamah agung Yahudi gunang měngědo měnginjilẹ̌, kakěndagi sire su Mawu nakatul᷊ung si sire gunang ’limembong matuhụ su Mawu nakoạ měngangawasang i sire sul᷊ungu su taumata.’ (Kis. 5:29; 1 Yoh. 5:3) Kakěndagẹ̌ matoghasẹ̌ su Mawu lai nakatul᷊ung anạu sěmbaụ i kitẹ tatapẹ̌ masatia maning darihang pěměrenta matingkaị dingangu matoghasẹ̌. Su tempong dunia mawěngsing si kitẹ, i kitẹ tawe makadodọ naung, katewe mal᷊uasẹ̌.​—Kis. 5:41; basa Roma 5:3-5.

7. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ su tempong keluarga mawěngsing si kitẹ?

⁷ Ěndịu sasal᷊ukạ kawěhạkenge ene asal᷊e bọu anggota kěluargang i kitẹ. Su tempong i kitẹ něnětạ mapulu su katěngadẹ̌, anggota keluarga aramanung mẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ seng napal᷊idẹ̌. Ěndịu lai i sire mẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ seng nẹ̌pulu. (Bandingkan Markus 3:21.) I sire lai aramanung mẹ̌tingkaị si kitẹ. Sasal᷊ukạ kerene sěběnarẹ̌e tawe makaherang si kitẹ. Yesus nẹ̌bera, ”Taumata sarung kawěngsingangu anggota kěluargane hala.” (Mat. 10:36) Tantu, maning keluarga mawěngsing si kitẹ, i kitẹ tawe měmanda i sire kai sědụ. Sěběnarẹ̌e, su tempong kakěndagi kitẹ si Yehuwa turusẹ̌ kakạtoghase, kerene lai kakěndagi kitẹ su taumata wal᷊inẹ. (Mat. 22:37-39) Katewe, i kitẹ tawe měngědo tumuhụ manga hukung dingangu prinsip su Alkitapẹ̌ kětạeng ual᷊ingu mapulu makal᷊uasẹ̌ taumata wal᷊inẹ.

8-9. Apa nakatul᷊ung sěngkatau saudari tatapẹ̌ mẹ̌tatahang timatěngo sasal᷊ukạ mawěhạ?

⁸ Georgina seng nisěbạ kanini botonge tatapẹ̌ matoghasẹ̌ maning nakahombang sasal᷊ukạ mawěhạ bọu i mamạe. Georgina nẹ̌běke, ”Iạ dingangi mamạku něnětạ něngěndung Alkitapẹ̌ dingangu Sahiding Yehuwa. Katewe, ěnungu  wul᷊ang bọu ene su tempong iạ mapulu duměnta su pěngangibadang, kakanoạ i mamạku sěbạe nẹ̌bal᷊ui. Iạ masingkạ i sie bọu nẹ̌bawěke dingangu taumata murtad, i sie něpakẹ tiněna nẹ̌sal᷊a gunang mẹ̌bisara si siạ. I sie něhinakang si siạ, něhěngkasẹ̌ utạku, něngělọ si siạ, dingangu něnděmẹ kěbị publikasi apang piạ si siạ. Iạ nibaptisẹ̌ su tempong umurẹ̌ku 15 su taunge. Mamạku nẹ̌tawakal᷊i tadeạu iạ měngědo mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Carane, i sie nẹ̌taho si siạ su sěmbaụ wal᷊e nakoạ tampạ gunang mangangudạ piạ kakanoạ dal᷊akị. Pirang katau mangangudạ sene měpẹ̌pakẹ narkoba lai měkẹ̌koạ barang dal᷊akị wal᷊inẹ. Sasal᷊ukạ makoạ sěbạe mawěhạ mạeng ene bọu taumata sěběnarẹ̌e harusẹ̌ kuměndagẹ̌ dingangu měngurusẹ̌ si kau.”

⁹ Kerea i Georgina timatěngo ene? I sie nẹ̌bera, ”Su ěllo i mamạku nẹ̌pědu si siạ, iạ buhudeng nasueng basane kěbị lohong Alkitapẹ̌. Su tempo ene iạ mangimang seng nakaěbạ katěngadẹ̌, kụ pẹ̌dal᷊ahapịku dingangi Yehuwa sauneng kakạranine. Iạ masau mẹ̌doa si Yehuwa, kụ i Sie dimaringihẹ̌ si siạ. Su tempong iạ nẹ̌tanạ su wal᷊e ene, sěngkatau saudari němaringang si siạ sarang wal᷊ene, kụ i kandua něngěndung Alkitapẹ̌ sěngkasio. Su kanandụu tempo ene, iạ nitoghasengu anạu sěmbaụ su Banalang Kararatuang. I sire někoạ si siạ bageang bọu kěluargang i sire. Iạ nakasilo mal᷊ahẹ Yehuwa limembong matoghasẹ̌ bọu taumata apang mawěngsing si kitẹ, tawẹ soale i sai i sire.”

10. I kitẹ mangimang Yehuwa sěntiniạ měkoạ apa?

¹⁰ Rasul Paulus němohẹ tawẹ apa ”makapẹ̌tal᷊eing i kitẹ bọu kakěndagu Mawu, nal᷊ahẹ bọu i Kristus Yesus Tuang i kitẹ”. (Rm. 8:38, 39) Maning i kitẹ ěndịu nasigěsạ, Yehuwa sěntiniạ měnoghasẹ̌ lai měkoạ si kitẹ matěnang. Kụ kere pengalaman i Georgina, Yehuwa lai mẹ̌tul᷊ung si kitẹ bọu keluarga rohani maarěga.

11. Kerea kakěndagẹ̌ niul᷊ị i Yesus su Yohanes 15:12, 13 nakatul᷊ung manga murite? Gělịko contone.

¹¹ Su hěbi maraning papatene, Yesus něgělị laingatẹ̌ su manga murite gunang mẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbau su wal᷊inẹ. (Basa Yohanes 15:12, 13.) I sie masingkạ kakěndagẹ̌ rela berkorban sarung makasěmbaụ dingangu makatul᷊ung si sire mẹ̌tatahang tumatěngo kawawěngsing bọu dunia. Pẹ̌tiněna apa nariadi su sidang su Tesalonika. Anạu sěmbaụ sene nirarihang dongkeng sidang ene nirarisị. Katewe, i sire nakoạ pẹ̌tatěnoěng soal u mẹ̌tatahang dingangu satia lai soal u kakěndagẹ̌. (1 Tes. 1:3, 6, 7) Paulus němahangsang si sire gunang turusẹ̌ měnodẹ kakěndagẹ̌ ”limembong bọu wiasa”. (1 Tes. 4:9, 10) Kakěndagẹ̌ makakoạ si sire mapulu měhiborẹ̌ taumata  apang nakadodọ naung lai měnoghasẹ̌ si sire apang lome. (1 Tes. 5:14) I sire timol᷊e tatanatang i Paulus, buktine su surate karuane, niwohẹ sěntaung tuhụe, Paulus nẹ̌bera si sire, ”I kamene sauneng makěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ.” (2 Tes. 1:3-5) Kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ nakatul᷊ung si sire nẹ̌tatahang su tempong darihang dingangu su tempong timatěngo kasasusah.

12. Kerea anạu sěmbaụ su sěmbaụ negeri něnodẹ kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ su kanandụu pẹ̌sasekẹ?

¹² Pẹ̌tiněna pengalaman i Danylo dingangu kawinge seng nisěbạ kal᷊imona. Su tempong piạ sěkẹ nariadi su tampạ i sire, i sire turusẹ̌ diměnta něngibadah, něnginjilẹ̌ sěngapang botonge, dingangu němahiạ kaěng su anạu sěmbaụ. Piạ su sahěllo i Danylo nikarěntangu manga tentara piạ lutange. Danylo nẹ̌bera, ”I sire něngoro si siạ gunang měngědo makoạ Sahiding Yehuwa. Su apang iạ madiri, i sire němahang si siạ dingangu pura-pura mělutang těmbọku. Těntal᷊ang bědang tawe siměbang, i sire něngancam saụ mẹ̌bal᷊ị kụ měměrkosa kawingku. Katewe, anạu sěmbaụ masahawụ němaringang si kami kụ pasake su kereta gunang mẹ̌bawa si kami sarang soa wal᷊inẹ. Iạ tawe miwul᷊e kakěndagẹ̌ bọu anạu sěmbaụ. Kụ su tempong i kami nahumpạ su soa wuhu ene, anạu sěmbaụ sene něgělị kaěng dingangu nẹ̌tul᷊ung si kami nědeạ hal᷊ẹ̌ lai wal᷊e. Hakị u ene, i kami lai botonge měnadia tampạ gunang Sahiding Yehuwa wal᷊inẹ apang timal᷊ang ual᷊ingu piạ sekẹ.” Pengalaman ene něnodẹ kakěndagẹ̌ su tal᷊oarang anạu sěmbaụ botonge makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang tumatěngo kawawěngsing.

13. Kerea rohkẹ̌ masusi makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ mẹ̌tatahang mẹ̌tahamawu si Yehuwa maning piạ u mawěngsing si kitẹ?

¹³ Yesus něngoro tumatol᷊ene gunang kuměndagẹ̌ sědụ i sire. (Mat. 5:44, 45) Apa ene gampang? Tala, ene tawe gampang! Katewe ene botonge koateng ual᷊ingu tul᷊umang rohkẹ̌ masusi bọu Mawu. Buang rohkẹ̌ u Mawu ene kai kakěndagẹ̌, kasasabarẹ̌, kapia, dingangu pengendalian diri. (Gal. 5:22, 23) Manga sipatẹ̌ ene makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌tatahang tumatěngo kawawěngsing. Lawọ taumata něngědo nawěngsing si kitẹ ual᷊ingu kawing esẹ, kawing wawine, mangarariọ, arau lampung něnodẹ manga sipatẹ̌ ene. Kụ lawọ bọu i sire seng nakoạ anạu sěmbaụ i kitẹ. Hakị u ene, mạeng i kau nẹ̌pěndang masigesạ měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata apang mawěngsing si kau ual᷊ingu i kau nẹ̌tahamawu si Yehuwa, pẹ̌doa pẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi. (Luk. 11:13) Kụ i kitẹ mangimang carang Mawu ene sěntiniạ kapaelange.​—Amsal 3:5-7.

14-15. Kerea Roma 12:17-21 nakatul᷊ung si Yasmeen něnodẹ kakěndagẹ̌ maning kawinge mawěngsing si sie?

 ¹⁴ Pẹ̌tiněna pengalaman i Yasmeen, mětẹ̌tanạ su Timur Tengah. Su tempong i sie nakoạ Sahiding Yehuwa, kawinge nẹ̌pěndang i sie seng kinaakal᷊eng, kụ kawinge nẹ̌tawakal᷊i tadeạu i sie měngědo makoạ ělangu Mawu. Kawinge něhinakang si sie kụ něngoro keluarga, taumatang gaheda, dingangu sěngkatau měpẹ̌pakẹ spiritisme gunang mengancam lai měnoke i sie nakarusa kěluargane. Kawinge něhinakang anạu sěmbaụ su tempong kapẹ̌ngibadane. Yasmeen masau simangị ual᷊ingu kawinge sěbạe dal᷊akị měkoạ si sie.

¹⁵ Su Banalang Kararatuang, keluarga rohani i Yasmeen něnoghasẹ̌ dingangu někoạ si sie matěnang. Manga penatua němahangsang si sie gunang měkoạ apa niwohẹ su Roma 12:17-21. (Basa.) Yasmeen nẹ̌bera, ”Ene masulitẹ̌, katewe iạ nẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa, kụ iạ nẹ̌tawakal᷊i sěngapang botonge měkoạ apa niul᷊ị su Alkitapẹ̌. Hakị u ene, su tempong kawingku němal᷊ọ legẹ su dapuhang, iạ němurěsi ene. Su tempong i sie něhinakang si siạ, iạ tawe němal᷊isẹ̌ kụ tatapẹ̌ masikome. Kụ su tempong i sie nasakị, iạ něngurusẹ̌ si sie.”

16-17. Apa kaěndungang i kitẹ bọu apa nikahombangeng i Yasmeen?

¹⁶ Yasmeen nakaěbạ al᷊amatẹ̌ ual᷊ingu něnodẹ kakěndagẹ̌ su kawinge. I sie nẹ̌bera, ”Kawingku něnětạ mangimang si siạ ual᷊ingu i sie masingkạ iạ sěntiniạ jujurẹ̌. I sie něnětạ dimaringihẹ̌ dingangu mapia su tempong iạ nẹ̌bisara soal u agama, ku i sie mapulu piạ dame su wal᷊e. Orasẹ̌ ini, i sie něngoro si siạ gunang duměnta su pěngangibadang. Orasẹ̌ ini lai, iạ dingangu kawingku mapapia, kụ su ral᷊ungu wal᷊eng i kami napenẹu pẹ̌darame. Iạ mělẹ̌harapẹ̌ kawingku měnarimạ katěngadẹ̌ kụ sěngkasio dingangku mẹ̌tahamawu si Yehuwa.”

¹⁷ Contoh i Yasmeen něnodẹ kakěndagẹ̌ ”menanggung haghing bawawaěng, . . . sěntiniạ piạ pělaharapẹ̌, dingangu mẹ̌tatahang tumatěngo haghing hal᷊ẹ̌”. (1 Kor. 13:4, 7) Kawawěngsing ěndịu sěbạe matoghasẹ̌ dingangu sěbạe makatědụ, katewe kakěndagẹ̌ limembong matoghasẹ̌. Mạeng i kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, i sire ěndịu měngědo mawěngsing si kitẹ. Kụ ene makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa. Maning lai taumata wal᷊inẹ turusẹ̌ mawěngsing si kitẹ, i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Kawe nụe?

18. Kawe nụe i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ maning piạ u mawěngsing si kitẹ?

¹⁸ Yesus naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ i kamene mạeng taumata mawěngsing si kamene.” (Luk. 6:22) I kitẹ tawe němile tadeạu kawěngsingang. I kitẹ tawe mapulu darihang ual᷊ingu pangangimang  i kitẹ. Hakị u ene, kawe nụe i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ maning piạ u mawěngsing si kitẹ? Pěmanda tatělu alasange. Humotong, su tempong i kitẹ mẹ̌tatahang, Mawu mal᷊uasẹ̌ si kitẹ. (1 Ptr. 4:13, 14) Karuane, pangangimang i kitẹ teruji kụ sauneng kakạtoghase. (1 Ptr. 1:7) Kụ katělune, i kitẹ sarung makaěbạ hadiah maarěga ene kai pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌.​—Rm. 2:6, 7.

19. Su apang bọu nicambokẹ̌ kawe nụe manga rasulẹ̌ tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌?

¹⁹ Su apang i Yesus saụ nipěbiahẹ̌ bọu papate, manga rasulẹ̌ něnětạ nakapěndang karal᷊uasẹ̌ niul᷊ị i Yesus. Su apang i sire nicambokẹ̌ dingangu nioro gunang pěngědo měnginjilẹ̌, i sire mal᷊uasẹ̌. Kawe nụe? ”Ual᷊ingu i sire seng dianggap layak makaěbạ lahinakang ual᷊ingu areng [i Yesus].” (Kis. 5:40-42) Kakěndagi sire si Tuang limembong matoghasẹ̌ sul᷊ungu katatakụ i sire su sědụ. Kụ i sire něnodẹ kakěndagẹ̌ carane ”tawe něngědo” něhabarẹ̌ habarẹ̌ mapia. Lawọ anạu sěmbaụ i kitẹ orasẹ̌ ini turusẹ̌ mětẹ̌tahamawu dingangu satia maning piạ lawọ kasasigěsạ. I sire masingkạ Yehuwa tawe miwul᷊e hal᷊ẹ̌ seng nikoạ i sire dingangu kakěndagẹ̌ nitodẹ i sire gunang areng’E.​—Ibr. 6:10.

20. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

²⁰ Dunia sarung turusẹ̌ mawěngsing si kitẹ su kanandụu sistem ini bědang ene. (Yoh. 15:19) Katewe i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ. Kere sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe, Yehuwa ”sarung měnoghasẹ̌ dingangu měndiagạ” manga ělang’E apang masatia. (2 Tes. 3:3) Hakị u ene, mahịe i kitẹ turusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yehuwa, kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ, dingangu kuměndagẹ̌ su sědụ. Su tempong tumol᷊e těgu ene, i kitẹ sarung masěmbaụ, pangangimang i kitẹ sarung matoghasẹ̌, i kitẹ sarung mapakawantugẹ̌ si Yehuwa, kụ i kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ limembong matoghasẹ̌ bọu kawawěngsing.