1-2. Sasal᷊ukạ apa nikahombangengu lawọ Sahiding Yehuwa?

RASUL PAULUS němahangsang si Timotius gunang měnginjilẹ̌ dingangu kaguwạu naung. (2 Tim. 4:5) Hakị u ene, i kitẹ tumol᷊e sasasang i Paulus kụ měkoạ kapaelange pelayanan si Yehuwa. Katewe, pẹ̌sěngsul᷊ẹ ene tawe gampang. Lawọ anạu sěmbaụ i kitẹ matakụ měnginjilẹ̌. (2 Tim. 4:2) Contone, pẹ̌tiněna anạu sěmbaụ i kitẹ apang mětẹ̌tanạ su tampạ tawe gampang měkoạ hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ arau sěsẹ̌dingang. I sire tatapẹ̌ něnginjilẹ̌ maning masingkạ i sire sarung suẹ̌kang su penjara.

² Ělang i Yehuwa nakahombang lawọ masalah kụ nakakoạ i sire nakadodọ naung. Contone, lawọ něhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ kětạeng gunang měnukụ kebutuhan kěluargang i sire. I sire mapulu měkoạ limembong mal᷊awọ su pelayanan, katewe i sire tumanịu nal᷊owe gunang měkoạ ene. Sěnggạ lai tawe makakoạ mal᷊awọ su pelayanan ual᷊ingu i sire piạ sakị mawěhạ, seng maghurang, arau tawe makasěbang bọu wal᷊e. Sěnggạ lai nẹ̌pěndang i sire tawe maarěga. Mary, * sěngkatau saudari mětẹ̌tanạ su Timur Tengah, nẹ̌bera, ”Iạ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i lumawang pěndang negatif su tempong iạ nakadodọ naung, kụ ene nakakoạ iạ sěbạe nal᷊owe. Iạ lai nẹ̌pěndang nẹ̌sal᷊a ual᷊ingu ene kere němul᷊aho tempo dingangu katatoghasẹ̌ku gunang pelayanan.”

3. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

³ Tawẹ soale sasal᷊ukạ apa nikahombangeng i kitẹ, Yehuwa sarung měgělị si kitẹ katatoghasẹ̌ gunang tatapẹ̌ melayani si Sie sěngapang botonge. Těntal᷊ang i kitẹ bědang tawe něngěndung kerea i Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, mahịe měngěndung kerea i Sie něnoghasẹ̌ si Paulus dingangi Timotius su pelayanan kẹ̌koateng i sire maning piạ sasal᷊ukạ.

4. Manga sasal᷊ukạ apa nikahombangeng i Paulus?

⁴ Paulus nakahombang lawọ sasal᷊ukạ. I sie sěbạe membutuhkan katatoghasẹ̌ su tempong niwěbahẹ̌, niěntungu watu, dingangu nipěnjara. (2 Kor. 11:23-25) Paulus lai tawe mamea měngaku i sie pẹ̌sěngsul᷊ẹ mětẹ̌tawakal᷊i lumawang pěndang negatif. (Rm. 7:18, 19, 24) I sie lai piạ masalah kasasehatẹ̌ kere ”tune su ral᷊ungu gěsi”, kụ i sie mapulu mapakailang ene.​—2 Kor. 12:7, 8.

5. Apa wotonge ikakoạ i Paulus maning piạ sasal᷊ukạ?

⁵ Yehuwa něgělị si Paulus katatoghasẹ̌ gunang turusẹ̌ měnginjilẹ̌ tawẹ soale apa sasal᷊ukạ nikahombangenge. Pẹ̌tiněna apa nikoạ i Paulus. Contone, su tempong nakoạ tahanan rumah su Roma, i Paulus masěmangatẹ̌ něnginjilẹ̌ su lawọ taumata, ěndịu lai su pejabat pěměrentah. (Kis. 28:17; Flp. 4:21, 22) I sie lai něnginjilẹ̌ su lawọ Pengawal Kerajaan dingangu su kěbị taumata apang nẹ̌tiwo si sie. (Kis. 28:30, 31; Flp. 1:13) Su tempo mẹ̌sul᷊ung, Paulus němohẹ suratẹ̌ kụ sarang orasẹ̌ ini bědang piạ gunane su tau Kristen tutune. Kụ contoh bọu i Paulus nakatoghasẹ̌ sidang su Roma. Anạu sěmbaụ sene ”nakoạ limembong bahani měhabarẹ̌ hengetangu Mawu, kụ tawẹ apa pěndang matakụ”. (Flp. 1:14) Maning i Paulus tawe makakoạ mal᷊awọ kere ikẹ̌kapulune, i sie nẹ̌tawakal᷊i sěngapang botonge měkoạ apa botonge ikakoạe, kụ ene ”nạung nakakoạ habarẹ̌ mapia limembong maju”.​—Flp. 1:12.

6. Tumuhụ 2 Korintus 12:9, 10, apa nakatul᷊ung si Paulus napakasue hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌?

⁶ Paulus nasadarẹ̌ kěbị apa nikoạe gunang pelayanan si Yehuwa ene bal᷊inẹ ual᷊ingu katatoghase, katewe ual᷊ingu katatoghasu Mawu. I sie naul᷊ị su tempong i sie lome katatoghasu Mawu ”kasilong mal᷊ahẹ”. (Basa 2 Korintus 12:9, 10.) Bọu rohkẹ̌’E masusi, Yehuwa něgělị katatoghasẹ̌ si Paulus gunang mapakasue hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu kaguwạu naunge maning dẹ̌darihang, nisuẹ̌ su penjara, dingangu nakahombang haghing sasal᷊ukạ bal᷊inẹ.

7. Manga sasal᷊ukạ apa nikahombangeng i Timotius su tempong i sie mapakasue pelayanan kẹ̌koatenge?

⁷ Timotius, hapị i Paulus bědang mangudạ lai perlu měngumbala su katatoghasu Mawu su pelayanan kẹ̌koatenge. Timotius něndingang si Paulus su haghing perjalanan utusan injil. Bọu ene, i Paulus něndolohẹ̌ si Timotius gunang mẹ̌tiwo  dingangu měnoghasẹ̌ manga sidang. (1 Kor. 4:17) Timotius aramanung nẹ̌pěndang i sie tawe makamampo. Ěndịu ene alasange kawe nụe i Paulus nẹ̌bera si sie, ”Abe wala sarang sěngkatau mẹ̌pandang enteng si kau ual᷊ingu i kau bědang mangudạ.” (1 Tim. 4:12) Su kanandụu tempo ene, i Timotius lai ”masau masakị”. (1 Tim. 5:23) Katewe, i Timotius masingkạ i sie botonge měhabarẹ̌ habarẹ̌ mapia dingangu mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ ual᷊ingu Yehuwa něgělị rohkẹ̌’E masusi gunang měnoghasẹ̌ si sie.​—2 Tim. 1:7.

8. Kerea Yehuwa měnoghasẹ̌ manga ělang’E orasẹ̌ ini?

⁸ Orasẹ̌ ini, Yehuwa něgělị su ělang’E ”katatoghasẹ̌ sěbạe luar biasa” tadeạu i sire botonge turusẹ̌ satia mẹ̌tahamawu si Sie. (2 Kor. 4:7) Mahịe měngěndung ěpạ hal᷊ẹ̌ nisadiang i Yehuwa gunang měnoghasẹ̌ lai mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ satia si Sie. Ěpạ hal᷊ẹ̌ ene kai daroa, Alkitapẹ̌, pẹ̌dal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụ, lai hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌.

9. Kerea daroa botonge makatul᷊ung si kitẹ?

⁹ Natoghasẹ̌ ual᷊ingu daroa. Su Efesus 6:18, Paulus němahangsang si kitẹ gunang mẹ̌doa su Mawu ”su haghing tempo”. Mawu sarung sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ carane i Sie měnoghasẹ̌ si kitẹ. Jonnie, mětẹ̌tanạ su Bolivia, nakapěndang tul᷊umang kerene su tempong i sie nakahombang piram baụ masalah. Kawinge dingangu darua matimade nasakị mawěhạ su tempo mẹ̌sul᷊ung. Jonnie masigěsạ měngurusẹ̌ kebutuhan i sire tělu. Mamạe nate, kụ kawinge dingangi papạe marěngụ napia bọu sakị. Su tempong saụ mẹ̌tahěndung tempo masigěsạ ene, Jonnie nẹ̌bera, ”Su tempong iạ sěbạe gụgěnggang, mẹ̌doa si Yehuwa kụ mẹ̌běke apa nikapěndangengku ene sěntiniạ nakatul᷊ung si siạ.” Yehuwa něgělị si Jonnie katatoghasẹ̌ gunang turusẹ̌ mẹ̌tatahang. Ronald, sěngkatau penatua su Bolivia, nakaringihẹ̌ i mamạe nasakị kanker. Sěmbul᷊ang tuhụe i mamạe nate. Apa nakatul᷊ung si sie tatapẹ̌ nẹ̌tatahang? I sie nẹ̌bera, ”Su tempong iạ nẹ̌doa si Yehuwa, iạ nẹ̌běke kěbị apa nikapěndangengku. Iạ masingkạ i Sie limembong nakaěna apa nikapěndangengku, sul᷊ungu taumata wal᷊inẹ arau iạ hala.” Pẹ̌sěngsul᷊ẹ i kitẹ ěndịu nakapěndang tawe makamampo arau běga harusẹ̌ mẹ̌bera apa su daroa. Katewe, Yehuwa něgausẹ̌ si kitẹ gunang mẹ̌doa si Sie sarang lai su tempong i kitẹ běga měnsang kerea maul᷊ị pěndang i kitẹ.​—Rm. 8:26, 27.

10. Kere nilahẹ su Ibrani 4:12, kawe nụe mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna lohongu Alkitapẹ̌ ene sěbạe penting?

¹⁰ Natoghasẹ̌ ual᷊ingu Alkitapẹ̌. Paulus nẹ̌basa Hengetangu Mawu tadeạu makoạ matoghasẹ̌ dingangu matěnang, kụ kerene lai i kitẹ. (Rm. 15:4) Su tempong i kitẹ mẹ̌basa dingangu mẹ̌tiněna Hengetangu Mawu, Yehuwa měpakẹ rohkẹ̌’E masusi gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ makaěna kerea Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ. (Basa Ibrani 4:12.) Ronald, seng nisěbạ kanini, nẹ̌bera, ”Iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu iạ nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌basa Alkitapẹ̌ sabang hěbi. Iạ nẹ̌tiněna lawọ sipati Yehuwa dingangu kerea i Sie něngurusẹ̌ manga ělang’E. Ini nakatoghasẹ̌ si siạ.”

11. Kerea Alkitapẹ̌ nakatoghasẹ̌ sěngkatau saudari lụl᷊ahunsusah?

¹¹ Su tempong mẹ̌tiněna Hengetangu Mawu, i kitẹ sarung piạ tiněna positif soal u masalang i kitẹ. Pẹ̌tiněna kerea Alkitapẹ̌ nakatul᷊ung sěngkatau wawine wal᷊u lụl᷊ahunsusah. Sěngkatau penatua něgělị těgu i sie botonge makaěbạ tatěntiro su tempong mẹ̌basa bukẹ̌ Ayub. Su tempong někoạ ene, humotong i sie němorotesẹ̌ si Ayub ual᷊ingu  i Ayub pia tiněna nẹ̌sal᷊a. I sie kere naul᷊ị, ”Ayub! Abe tumanịu negatif!” Katewe, i sie nasadarẹ̌ tiněnane lai kere i Ayub. Ene nakatoghasẹ̌ si sie gunang tatapẹ̌ mẹ̌tatahang maning nasusah naung ual᷊ingu nikapatengu kawinge.

12. Kerea Yehuwa něpakẹ anạu sěmbaụ gunang měnoghasẹ̌ si kitẹ?

¹² Natoghasẹ̌ ual᷊ingu pẹ̌dal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụ. Cara wal᷊inẹ Yehuwa měnoghasẹ̌ tau Kristen ene bọu anạu sěmbaụ. Paulus němohẹ i sie mapulu ”mẹ̌tatoghasẹ̌” dingangu anạu sěmbaụe. (Rm. 1:11, 12) Mary, seng nisěbạ kanini mal᷊uasẹ̌ nědal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụe. I sie nẹ̌bera, ”Yehuwa něpakẹ anạu sěmbaụ, kụ i sire běga apa masalah nikahombangengku. I sire nẹ̌bera bawera makatoghasẹ̌ arau něndingọ kartu ucapan, kụ ene takụ dẹ̌deạkeng. Ene lai nakatul᷊ung si siạ nẹ̌bisara dingangu saudari piạ masalah mẹ̌sul᷊ung lai něngěndung bọu apa nikoạe. Kụ manga penatua sěntiniạ někoạ si siạ nẹ̌pěndang anạu sěmbaụ su sidang makěndagẹ̌ si siạ.”

13. Kerea i kitẹ měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ su pěngangibadang?

¹³ Sěmbaụ tampạ kapaelange měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ ene kai pěngangibadang su sidang. Su tempong i kau duměnta su pěngangibadang, i kau botonge měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ. Carane ute maul᷊ị i kau makěndagẹ̌ si sire dingangu mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu apa seng nikoạ i sire. Contone, su tempong pěngangibadang bědang tawe něnětạ sěngkatau penatua arenge Peter nẹ̌bera su sěngkatau saudari kụ kawinge bal᷊inẹ Sahiding Yehuwa, ”I kami natoghasẹ̌ němanda i kau ene sini. I kau sěntiniạ někoạ ěnung anạu sadia měngibadah dingangu sadia měgělị komentarẹ̌.” I sie simangị kụ nẹ̌bera, ”Iạ sěbạe puluang dumaringihẹ̌ bawera ene sahěllo ini.”

14. Kerea hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ?

¹⁴ Natoghasẹ̌ ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. Su tempong i kitẹ němahiạ katěngadu Alkitapẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, i kitẹ nakapěndang karal᷊unsemahẹ̌, tawẹ soale taumata dumaringihẹ̌ arau tala. (Amsal 11:25) Sěngkatau saudari arenge Stacy nakapěndang natoghasẹ̌ ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. Su tempong piạ sěngkatau bọu kěluargane nisěbang bọu sidang, i sie sěbạe nasusah naung kụ turusẹ̌ měkẹ̌kiwal᷊o su watangenge, ’Apa iạ botonge mẹ̌tul᷊ung kěluargaku limembong mal᷊awọ?’ Stacy sěbạe masigěsạ tawe mẹ̌pikirẹ̌ hal᷊ẹ̌ ene. Apa nakatul᷊ung si sie timatěngo situasi kerene? Měnginjilẹ̌! Su tempong měnginjilẹ̌, i sie mětẹ̌tiněna soal u taumata su tampạe apang membutuhkan tul᷊umang. I sie nẹ̌bera, ”Su kanandụu tempo ene, Yehuwa něgělị si siạ taumata apang mapulu měngěndung Alkitapẹ̌ kụ masahawụ někoạ kemajuan. Ene sěbạe nakatoghasẹ̌ si siạ. Hal᷊ẹ̌ sěbạe nakatul᷊ung si siạ ene kai hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌.”

15. Apa nikaěndungangu bọu apa niwerang i Mary?

¹⁵ Pirang katau nẹ̌pěndang i sire tawe makakoạ limembong mal᷊awọ su pelayanan ual᷊ingu situasing i sire. Mạeng i kau nẹ̌pěndang kerene, pẹ̌tahěndung i Yehuwa mapulu i kau měkoạ kapaelange. Saụ pẹ̌tiněna contoh i Mary. Su tempong i sie něngal᷊ing sarang tampạ měpẹ̌pakẹ bawera wal᷊inẹ, i sie nẹ̌pěndang tawe makakoạ lawọ hal᷊ẹ̌. I sie nẹ̌bera, ”Su piram baụ tempo, iạ kětạeng makakoạ mahal᷊i kere měgělị komentarẹ̌ manibụ, mẹ̌basa ayatẹ̌ Alkitapẹ̌, arau měgělị risalah su tempong měnginjilẹ̌.” Ini nakakoạ i sie nẹ̌pěndang tawe makamampo sul᷊ungu taumata makawisara mapia su tampạ ene. Katewe, i sie němal᷊ui carane mẹ̌tiněna. I sie něnětạ nasadarẹ̌ i Yehuwa botonge měpakẹ si sie, maning i sie tawe lancarẹ̌ mẹ̌bisara měpakẹ bawera su  tampạ ene. I sie nẹ̌bera, ”Apa niul᷊ịu Alkitapẹ̌ ene sederhana, kụ botonge makawal᷊ui pěbawiahu taumata.”

16. Apa makatul᷊ung si sire apang tawe makasěbang bọu wal᷊e gunang makaěbạ katatoghasẹ̌?

¹⁶ Yehuwa měmẹ̌manda dingangu měngarěga kapulung i kitẹ gunang měnginjilẹ̌ maning i kitẹ tawe makasěbang bọu wal᷊e. I Sie botonge měmuka kesempatan si kitẹ gunang měnginjilẹ̌ su perawat arau petugas medis. Mạeng i kitẹ mapẹ̌sul᷊ung apa botonge koateng i kitẹ orasẹ̌ ini dingangu apa seng nikoạ i kitẹ su tempong tamai, i kitẹ sarung makadodọ naung. Katewe, mạeng nakaěna kerea i Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini, i kitẹ sarung piạ katatoghasẹ̌ gunang mẹ̌tatahang tumatěngo haghing sasal᷊ukạ dingangu karal᷊uasẹ̌.

17. Tumuhụ Pengkhotbah 11:6, kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měnginjilẹ̌ maning tawe langsung nakasilo hasile?

¹⁷ I kitẹ běga bibitẹ̌ katěngadẹ̌ sude nisuang i kitẹ sarung měhamụ dingangu měnětạ tumuwo. (Basa Pengkhotbah 11:6.) Contone, Barbara, sěngkatau saudari umure nal᷊iu bọu 80 su taunge, masau měnginjilẹ̌ měpakẹ telepon dingangu suratẹ̌. Su sěmbaụ surate, i sie nẹ̌taho Menara Pengawal 1 Maret 2014, tatěmbọe ”Apa yang Allah Beri untuk Anda”. I sie běga, i sie něndingọ suratẹ̌ ene su sěngkawingang seng bal᷊inẹ Sahiding Yehuwa. I sire nẹ̌basa majalah ene sarang pirang sul᷊ẹ. Kawing esẹ nẹ̌pěndang kere Yehuwa nẹ̌bisara langsung si sie. Sěngkawingang ene něnětạ diměnta su pěngangibadang, kụ samurine su apang nal᷊iu bọu 27 su taunge, i sire saụ nakoạ Sahiding Yehuwa. Barbara sěbạe nawahangsang dingangu natoghasẹ̌ su tempong nakasilo hasilẹ̌ mapaelẹ̌ bọu suratẹ̌ niwohẹe.

18. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu makaěbạ katatoghasẹ̌ bọu Mawu?

¹⁸ Yehuwa něnadia lawọ hal᷊ẹ̌ gunang měnoghasẹ̌ si kitẹ kere daroa, Alkitapẹ̌, anạu sěmbaụ, dingangu hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. Mạeng i kitẹ měpakẹ kěbị apa seng nisadiang i Yehuwa ene něnodẹ i kitẹ mangimang i Sie botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ kụ i Sie mapulu měkoạ ene. Mahịe turusẹ̌ měngumbala si Amang i kitẹ su sorga, i Sie mapulu ”měnodẹ katatoghas’E gunang taumata apang masatia si Sie dingangu kaguwạu naung”.​—2 Taw. 16:9.