1. Kerea Yehuwa nělahẹ watangeng’E si Musa? Kawe nụe ene penting?

SU SĚNGKATEMPO Mawu nělahẹ watangeng’E si Musa kụ naul᷊ị areng’E dingangu manga sipat’E. Sěběnarẹ̌e Yehuwa botonge mělahẹ soal u kawasa lai pelesa-Ne. Katewe i Sie němile nělahẹ soal u karal᷊ondo ringangu kapia [tatal᷊ěntụ, NW]. (Basa Sasěbang 34:5-7.) Musa mapulu masingkạ apa Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si sie. Hakị u ene Yehuwa nělahẹ sipat’E gunang měnodẹ i Sie kahěngang-hěngang mapulu mẹ̌tul᷊ung manga ělang’E. (Sas. 33:13) Kerea pěndangu nakasingkạ Yehuwa mapulu mẹ̌tul᷊ung si kau? Pěngangěndungang ini mělahẹ soal u tatal᷊ěntụ, ene kai makapěndang kasasusang taumata wal᷊inẹ dingangu mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire.

2, 3. (a) Kawe nụe dongkeng humotong taumata botonge měnodẹ tatal᷊ěntụ? (b) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung soal u tatal᷊ěntụ?

² Yehuwa matal᷊ěntụ, kụ taumata niriadi kere watangeng’E. Hakị u ene taumata biasane mapadul᷊i su taumata wal᷊inẹ. Taumata bal᷊inẹ ělang i Yehuwa lai pẹ̌sěnsul᷊ẹ měnodẹ tatal᷊ěntụ. (Pěnd. 1:27) Su Alkitapẹ̌,  piạ lawọ běke taumata něnodẹ tatal᷊ěntụ. Contone, su tempong Salomo harusẹ̌ měmile sude mamạu rariọ, i sie něngoro dariọ ene pakipoto kụ pahiạ darua. Mamạu rario ene timal᷊ěntụ su anạe, hakị u ene i sie nẹ̌dorong su datu tadeạu anạ ene pakighělị su wawine sěmbaụ. (1 Rat. 3:23-27) Contoh wal᷊inẹ lai ute sangiang i Firaun. Su tempong i sie nakaěbạ si Musa bědang kadodọ, i sie nakasingkạ ene kai anạu tau Ibrani kụ harusẹ̌ pateěng. Katewe ”sangiang u ratu timal᷊ěntụ e si sie” kụ němutusẹ̌ měhiking anạ ene kere anạe hala.​—Sas. 2:5, 6. 

³ Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung soal u tatal᷊ěntụ? Ual᷊ingu Yehuwa mapulu i kitẹ mẹ̌těno si Sie. (Ef. 5:1) Maning niriadi piạ tatal᷊ěntụ, i kitẹ tawe nasukụ kụ biasane kětạeng mẹ̌pandung watangeng hala. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ tawe gampang měmutusẹ̌ mẹ̌tulung taumata wal᷊inẹ arau mẹ̌pandung watangeng hala. Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu limembong mapadul᷊i su taumata wal᷊inẹ? Humotong, mahịe i kitẹ mẹ̌tiněna kerea Yehuwa dingangu taumata wal᷊inẹ seng něnodẹ tatal᷊ěntụ. Karuane, mahịe měmanda kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno tatal᷊ěntụ u Mawu dingangu kawe nụe ene piạ gunane si kitẹ.

4. (a) Kawe nụe Yehuwa něndolohẹ̌ malaekatẹ̌ sarang Sodom? (b) Apa kaěndungang i kitẹ bọu apa nariadi su keluargang i Lot?

⁴ Su Alkitapẹ̌ piạ lawọ contoh Yehuwa něnodẹ tatal᷊ěntụ’E. Contone, kěnang pẹ̌tiněna apa nikoạ’E si Lot. Lot kai taumata mapia kụ ”nasunsara” ual᷊ingu taumata amoral su Sodom dingangu Gomora. Taumata sene tawe měngẹ̌ngadatẹ̌ Mawu, kụ Yehuwa němutusẹ̌ měminasa si sire. (2 Ptr. 2:7, 8) Yehuwa něndolohẹ̌ malaekatẹ̌ sarang anung i Lot gunang maul᷊ị Sodom dingangu Gomora sarung binasaěng, kụ i sie harusẹ̌ sěbang bọu soa ene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Lotẹ̌ e kai ghụgěnggang. Arawe MAWU e makạpěndang tụtal᷊ěntụ i sie; ual᷊ingu ene [malaekatẹ̌] rarua ene něngahạ i Lot dingangu kawinge ringangu anạ e rarua sol᷊ong likudu soa.” (Pěnd. 19:16) Kere Yehuwa nakahěngang situasing i Lot, i kitẹ lai botonge mangimang i Sie masingkạ sigěsạ nikahombangengi kitẹ.​—Yes. 63:7-9; Yak. 5:11; 2 Ptr. 2:9.

5. Kerea Hengetang u Mawu něněntiro si kitẹ carane měnodẹ tatal᷊ěntụ?

⁵ Yehuwa lai něněntiro manga ělang’E gunang měnodẹ tatal᷊ěntụ. Kěnang pẹ̌tiněna sěmbaụ hukung nighělị’E su tau Israel. Mạeng piạ taumata něngědang doitẹ̌, i anu něgělị ědang botonge měngal᷊ạ pakeange makoạ jaminan. (Basa Sasěbang 22:26, 27.) Katewe, mạeng seng mahěbi, tau něgělị ědang harusẹ̌ měnul᷊e pakeang ene gunang pẹ̌kakahiwung tau něngědang doitẹ̌ tadeạu i sie tawe mararung.  Taumata tawẹ tatal᷊ěntụe tantu madiri měnul᷊e pakeang ene, katewe Yehuwa mapulu manga ělang’E matal᷊ěntụ. Prinsip apa kaěndungang i kitẹ bọu hukung ini? Mạeng anạu sěmbaụ nasusah, pakasahawụ mẹ̌tul᷊ung. Mạeng i kitẹ botonge mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ apang nasigěsạ, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ ene.​—Kol. 3:12; Yak. 2:15, 16; basa 1 Yohanes 3:17.

6. Apa kaěndungang i kitẹ bọu tatal᷊ěntụ i Yehuwa su tau Israel?

⁶ Yehuwa tụtal᷊ěntụ su tau Israel maning i sire seng nẹ̌dosa si Sie. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”[Yehuwa] Ruata i upung i sire e, seng masau-sau měndolohu manga rarolohang’E mapẹ̌tahěndung u manga umat’E, ual᷊ingu i Sie e makěndagẹ̌ si sire e ringangu su wal᷊e-Ne.” (2 Kar. 36:15) Kerene lai, i kitẹ harusẹ̌ tumal᷊ěntụ si sire apang bědang běga si Yehuwa katewe mapulu mětobatẹ̌ dingangu makoạ hapị’E. Yehuwa madiri sarang sěngkatau mawinasa su ěllong pělahukung’E. (2 Ptr. 3:9) Hakị u ene ual᷊ingu bědang piạ tempo, i kitẹ mapulu měgělị laingatẹ̌ su kěbị taumata dingangu mẹ̌tul᷊ung si sire makatarimạ tatal᷊ěntụ u Mawu.

7, 8. Kawe nụe sěmbaụ keluarga mangimang Yehuwa seng něnodẹ tatal᷊ěntụ’E si sire?

⁷ Lawọ ělang i Yehuwa seng nakapěndang tatal᷊ěntụ’E. Contone, su wělạu taung 1990, piram baụ suku su Bosnia nẹ̌papate. Piạ sěmbaụ keluarga mětẹ̌tanạ sene kụ piạ anạe esẹ umure 12 su taunge, pělọe arenge i Milan. Milan, tuarine, matimade, dingangu Sahiding Yehuwa wal᷊inẹ simake oto gěguwạ bọu Bosnia sarang Serbia gunang tumol᷊e kebaktian. Matimadi Milan sarung sahaniang su kebaktian ene. Su perbatasan, manga tentara nakasilo keluargang i Milan kai bọu suku wal᷊inẹ, kụ i sire nipal᷊intụ bọu oto. Manga tentara ene němala anạu sěmbaụ wal᷊inẹ paral᷊eng turusẹ̌. Keluargang i Milan nitahang karěngụe dua ěllo. Samurine, petugas su perbatasan ene nẹ̌kiwal᷊o su těmbonange apa harusẹ̌ koateng su keluarga ene. Keluargang i Milan dụdarisị sene, kụ nakaringihẹ̌ sasimbahu těmbonang ene, ”Bawa kụ lutang i sire!”

⁸ Su tempong manga tentara kạpẹ̌bisarane, piạ duang katau nẹ̌těngkarani su keluarga ene. I rẹ̌dua simiang i rẹ̌dua kai Sahiding Yehuwa lai, kụ anạu sěmbaụ su bus nẹ̌běke apa seng nariadi. Duang katau ene něngoro si Milan dingangu tuarine pasake su otong sire lumiu perbatasan ual᷊ingu dokumen manga rariọ tawe parikěsaěng. Bọu ene i rẹ̌dua něngoro matimadi Milan paral᷊eng sarang likudu pos perbatasan, kụ turusẹ̌ dal᷊eng lumiu perbatasan sarang sau mẹ̌sombang dingangi sire. Milan sěbạe natakụ kụ běga měnsang luměge arau sumangị. Matimade nẹ̌kiwal᷊o, ”Tumuhụ si rua i sire měmala si kami lumiu?” Katewe su kanandụu ral᷊eng manga tentara ene tawe nakasilo si rẹ̌dua. Milan dingangu tuarine saụ nẹ̌sombangu matimade, kụ i sire nakoạ sarang kebaktian. I sire nakasingkạ Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i sire! Bọu Alkitapẹ̌ i kitẹ nakasingkạ Yehuwa tawe turusẹ̌ měndiagạ manga ělang’E dingangu cara kerene. (MMR. 7:58-60) Katewe su situasi ene, Milan  naul᷊ị, ”Tumuhụ si siạ manga malaekatẹ̌ napakawuta matang manga tentara ene kụ Yehuwa něnal᷊amatẹ̌ si kami.”​—Mzm. 97:10.

9. Kerea pěndang i Yesus su tempong nakasilo taumata apang tụtol᷊e si sie? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

⁹ Yesus lai tatěnoěng mapaelẹ̌ soal u tatal᷊ěntụ. I sie tụtal᷊ěntụ su taumata ual᷊ingu nakasilo ”i sire měngkatewe nionganenge ringangu tawe makapẹ̌kapura, mẹ̌sul᷊ungkewen domba tạ měndal᷊ukade”. Hakị u ene apa nikoạ e? ”I Sie nanětạe naněntirong hal᷊ẹ̌ lawọ si sire.” (Mat. 9:36; basa Markus 6:34.) Nẹ̌tatěntang dingangi Yesus, tau Farisi tawẹ apa tatal᷊ěntụe kụ madiri mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. (Mat. 12:9-14; 23:4; Yoh. 7:49) Kere i Yesus, apa i kau mapulu mẹ̌tul᷊ung taumata dingangu měněntiro soal i Yehuwa si sire?

10, 11. Menodẹ tatal᷊ěntụ, apa ene mang nihino? Lahẹko.

¹⁰ Ini bal᷊inẹ mangal᷊ene měnodẹ tatal᷊ěntu ene mang nihino. Contone, Datu Saul ěndịu nẹ̌tiněna i sie matal᷊ěntụ su tempong tawe němate si Agag, datung Amalek dingangu sědụ u ělang u Mawu. Saul lai tawe němate manga binatang u tau Amalek. Katewe Yehuwa seng něngoro si Saul pěmate kěbị tau Amalek dingangu manga binatang i sire. Ual᷊ingu Saul tawe timuhụ, Yehuwa seng madiri i Saul makoạ datu. (1 Sam. 15:3, 8-9, 15) Yehuwa kai Mělahukung maadilẹ̌. I Sie makạbasa naungu taumata, dingangu i Sie masingkạ tempone tawe wotonge měnodẹ tatal᷊ěntụ. (Dal᷊. 2:17; Yeh. 5:11) Seng mal᷊ighạ i Sie měhukung kěbị apang tawe tumatuhụ si Sie. (2 Tes. 1:6-10) Ene seng bal᷊inẹ tempone Yehuwa měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata ral᷊akisẹ̌. Katewe, su tempong měminasa si sire, i Sie měnodẹ tatal᷊ěntu su taumata naunge matul᷊idẹ̌, apang sal᷊amateng’E.

¹¹ Tantu, bal᷊inẹ hal᷊ẹ̌ i kitẹ měmutusẹ̌ taumata harusẹ̌ měbiahẹ̌ arau mate. Katewe orasẹ̌ ini i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. Apa piram baụ cara měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ? Ini piram baụ carane.

12. Kerea i kau měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ?

¹² Makoạ taumata puluang mẹ̌tul᷊ung. Yehuwa nẹ̌dorong tau Sahani měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ dingangu su anạu sěmbaụ i sire. (Yoh. 13:34, 35; 1 Ptr. 3:8) Bawera tatal᷊ěntụ lai mangal᷊ene ”masigěsạ sěngkasio”. Taumata matal᷊ěntụ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung si sire apang nasigěsạ. Hakị u ene i kitẹ měnadia tempo gunang mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ, kere mẹ̌tul᷊ung hal᷊ẹ̌ su wal᷊e arau měměli kebutuhan i sire.​—Mat. 7:12.

13. Apa nikoạ u manga ělang u Mawu su tempong piạ bencana alam?

¹³ Mẹ̌tul᷊ung korban bencana. Su  tempong nakasilo taumata nasigěsa ual᷊ingu bencana alam, i kitẹ mapulu měnodẹ tatal᷊ěntụ. Lawo taumata masingkạ ělang i Yehuwa puluang mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ su tempo kerene. (1 Ptr. 2:17) Contone, sěngkatau saudari su Jepang mětẹ̌tanạ su tampa kinahinoěngu linuhẹ̌ dingangu tsunami su taung 2011. I sie naul᷊ị, i sie ”sěbạe natoghasẹ̌ dingangu nahiborẹ̌” su tempong nakasilo anạu sěmbaụ bọu tampạ bal᷊inẹ su Jepang dingangu bọu negeri wal᷊inẹ diměnta někoạ manga wal᷊e ringangu Banalang Kararatuang. I sie lai naul᷊ị, ”Pengalaman ini nakatul᷊ung si siạ nakahěngang kakěndagi Yehuwa. Kụ Sahiding Yehuwa mapadul᷊i sěmbaụ su wal᷊inẹ. Lawọ anạu sěmbaụ su patikụ dunia mědẹ̌doa gunang i kami.”

14. Kerea i kau mẹ̌tul᷊ung taumata masakị arau seng maghurang?

¹⁴ Mẹ̌tul᷊ung apang masakị arau maghurang. I kitẹ tụtal᷊ěntụ mạeng makasilo taumata nasigěsạ ual᷊ingu sakị arau maghurang. I kitẹ mělẹ̌harapẹ̌ kěbị sigěsạ ini mailang, hakị u ene i kitẹ mẹ̌doa tadeạu Kararatuang u Mawu duměnta. Kạpěngampal᷊e ene, i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung apang masakị arau maghurang. Sěngkatau pengarang němohẹ piạ su sahěllo i mamạe seng maghurang, kụ masakị Alzheimer, nakakotorẹ̌ pakeange. Su tempong kạpẹ̌murěsine pakeange, belẹ̌ himěte. Duang katau Sahiding Yehuwa biasa  mětẹ̌tiwo nasongo. I rẹ̌dua nẹ̌kiwal᷊o apa botonge mẹ̌tulung. Matimadẹ̌ ene nẹ̌bera, ”Sěběnarẹ̌e ini makamea, katewe botonge.” Darua saudari ene nẹ̌tulung si sie. Bọu ene i rẹ̌dua někoạ teh gunang i sie, kụ nẹ̌bisara ringange. Anạe sěbạe nẹ̌tarimakasẹ kụ nẹ̌bera Sahiding Yehuwa ”měkẹ̌koạ apa lẹ̌habareng i sire”. Apa tatal᷊ěntụu su taumata masakị dingangu maghurang nakakoạ si kau mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire?​—Flp. 2:3, 4.

15. Kerea hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ makatul᷊ung taumata wal᷊inẹ?

¹⁵ Pẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ makasingkạ si Yehuwa. Cara kapaelange mẹ̌tul᷊ung ute měněntiro si sire soal u Mawu dingangu Kararatuang’E. Cara wal᷊inẹ lai mẹ̌tul᷊ung si sire makaěna tumuhụ si Yehuwa ene piạ gunane si sire. (Yes. 48:17, 18) Měnginjilẹ̌ kai cara mapaelẹ̌ gunang mẹ̌dalo si Yehuwa dingangu měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ. Apa i kau botonge limembong masěmangatẹ̌ měnginjilẹ̌?​—1 Tim. 2:3, 4.

16. Apa gunane mạeng i kitẹ matal᷊ěntụ?

¹⁶ Ahli kesehatan mental naul᷊ị měnodẹ tatal᷊ěntụ makakoạ i kitẹ limembong masehatẹ̌ lai mapapia dingangu taumata wal᷊inẹ. Su tempong i kau mẹ̌tul᷊ung apang nasigěsạ, i kau sarung mal᷊uasẹ̌, piạ pělaharapẹ̌, piạ lawọ hapị, dingangu tatapẹ̌ positif. Měnodẹ tatal᷊ěntụ piạ gunane si kau. (Ef. 4:31, 32) Mạeng i kitẹ mẹ̌tul᷊ung taumata ual᷊ingu kakěndagẹ̌, i kitẹ sarung piạ hati nurani wurěsi ual᷊ingu masingkạ i kitẹ seng někoạ apa kẹ̌kapulung i Yehuwa. Tatal᷊ěntụ makatul᷊ung si kitẹ makoạ matimadẹ̌, kawing, dingangu hapị limembong mapia. Bọu ene lai, taumata matal᷊ěntụ biasane měnarimạ tul᷊umang bọu taumata wal᷊inẹ.​—Basa Matius 5:7; Lukas 6:38.

17. Kawe nụe i kau mapulu měnodẹ tatal᷊ěntụ?

¹⁷ Maning měnodẹ tatal᷊ěntụ piạ gunane si kitẹ, alasang kahumotongange i kitẹ měnodẹ tatal᷊ěntụ ual᷊ingu i kitẹ mapulu mẹ̌těno si Yehuwa dingangu makawantugẹ̌ si Sie. I Sie Simbul᷊u kakěndagẹ̌ dingangu tatal᷊ěntụ. (Baw. 14:31) I Sie tatěnoěng kapaelange. Hakị u ene, mahịe i kitẹ mẹ̌těno Mawu kụ měnodẹ tatal᷊ěntụ. I kitẹ sarung mědal᷊ahapị mapia dingangu anạu sěmbaụ lai dingangu taumata wal᷊inẹ.​—Gal. 6:10; 1 Yoh. 4:16.