Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Mavande o Demoniao Naho fa Mirehake tie Velogne o Mateo

Mavande o Demoniao Naho fa Mirehake tie Velogne o Mateo

Rehafe ty Baiboly fa “mamitake ty tane toy iaby” ty Satana. (Apokalypsy 12:9) Tsy tea i Satana naho i demonia’e rey ty hinoantikagne ty Saontsin’Andrianagnahare, le ty Baiboly. Atao iareo ty hahavy o ndatio hino tie velogne amy ty faritse ara-pagnahy agne ho agne iareo. Andao hohenteantikagne ty fomba anoa’e izay.

Ty Fivavahan-diso

Sambe fagnahy (âme) iaby o ndatio, o bibio, o fiagneo, o vorogneo

Mampianatse o fivavahagne marò fa ty ndaty tsikiraidraike le managne fagnahy (âme) sady mifindra amy ty faritse ara-pagnahy io naho fa mate i vatagne ara-nofoy. Mirehake iareo fa o vatagneo ro mate fa ty fagnahy (âme) tsy mate. Tsy vita izay, fa tena afepe iareo tie tsy mete mate o fagnahio (âme), ty dika izay tsy ihara ty fahafatezagne.

Faie tsy mampianatse izay ty Saontsin’​Andrianagnahare. Aseho ty Baiboly fa i ndatỳ ro fagnahy (âme), fa tsy tihoe raha agnate ty ndaty raike ao. Ohatse, naho fa mirehake miomba ty namorognagne i Adama ty Baiboly, le mirehake tie: “Le namboatse ndaty boake amy ty lembon-tane ty Jehovah Andrianagnahare sady nitioke fofognaigne tagn’oro’e eo, le nanjare raha managne aigne i ndatỳ.” (Genesisy 2:7) Tsy nimeagne fagnahy ty Adama, fa ty vatan-tegna’e ro fagnahy.

Tokavegne tihoe fagnahy (âme) ka o bibio.​—Genesisy 1:20, 21, 24, 30.

Satria ty rehake tihoe “fagnahy (âme)” agnate ao Baiboly manondro ty vatan-tegna i ndatỳ, le tsy toko’e ho gaga tikagne naho fa mahafantatse tie mete mate o fagnahio (âme) sady tena mate vata’e. Hoe ty Soratse Masigne:

  • Ze ndaty [âme] manota ro ho mate.”​—Ezekiela 18:4.

  • “Le nirehake mafe ty Samsona nanao tihoe: ‘Engao raho [âme] hiara-mate amo o Filistinao!’”​—Mpitsara 16:30.

  • “Ino ty azo atao amy ty Sabata: Ty manao soa sa ty manao raty, ty mamonje aigne sa ty mamono ndaty [âme]?​—Marka 3:4.

Atoro ty Baiboly fa tsy tihoe tsy mete mate o fagnahio (âme)

Misy andinin-teny hafa ka mampiseho fa azo vonoegne (Genesisy 17:14) o fagnahio (âme), vonoegne amy ty mesa (Josoa 10:37) feozegne (Joba 7:15) vaho vonoegne an-drano ey (Jona 2:5). Naho izay areke, le mate o fagnahio (âme).

Naho mamaky Baiboly boake am-boaloha’e hatrake amy ty fara’e rehe, le tsy ombia hahatrea tie “fagnahy (âme) tsy mete mate.” Tsy anjely (esprit) o ndatio (âme). Tsy fampianaragne agnate Baiboly ao ty fampianaragne tie tsy mete mate o fagnahio (âme). Fampianara i Satana naho i demonia’e rey io. Heje i Jehovah ze vande ampianare o fivavahagneo iaby.​—Ohabolana 6:16-19; 1 Timoty 4:1, 2.

O Ndaty Mihaboke Mahay Mifandrambe amy ty Mateo

Naho ty tena ie, le mangalake ty endre (âme) i ndaty mate rey o demoniao

Ty fomba hafa amitaha i Satana, le amy ty alala o ndaty mihaboke mahay mifandrambe amy ty mateo. Ty ndaty raike mihaboke fa mahay mifandrambe amy ty mate, le afake mandrambe hafatse boake amy ty tontolo ara-pagnahy agne mivantagne. Ndaty maro, agnisa izay o mihaboke fa mahay mifandrambe amy ty mateo ro mino fa boake amy ty fagnahy (esprits) o mateo i hafatse rey. Faie arake ty nitreantikagne teo, le tena tsy izay ty toko’e ho ie.​—Mpitoriteny 9:5, 6, 10.

Boake amy ia areke i hafatse rey? Boake amo o demoniao! Afake mandineke ty ndaty raike tamy ireke mbe nivelogney o demoniao. Fanta iareo ty fomba fireha ty ndaty raike, ty endre’e, ty raha natao’e vaho ty raha fanta’e. Mora hoahy iareo areke ty mitsikombe i ndaty mate rey.​—1 Samoela 28:3-19.

Tantara tsy Maregne

Amy ty alala ty tantara tsy maregne ka ty fomba raike ampiparitaha i Satana ty vande miomba o mateo. Mahavy o ndatio tsy hagnorike ty hamarenagne agnate Baiboly ao i tantara rey.​—2 Timoty 4:4.

Misy ty mieretseretse fa nahatrea ndaty niheregne boake amy ty toeragne misy ty mateo iareo

An’Afrika agne, le misy talily maro miomba ty ndaty nimate faie trea fa nivelogne indraike. Ty mampiambake i raha miseho rey, le ty fisehoa’e amy ty toeragne lavitse ty tane niaigna i ndatỳ. Faie dineho zao: ‘Le ho eké ty saigne vao ty hiheregna ty ndaty raike amy ty toeragne lavitse ty keleia’e naho ty nama’e agne, naho ohatse ka managne hery hiheregnagne boake amo o toeragne misy ty mateo agne reke?’

Tsy va’e ho ndaty mitovy amy i ndaty nimatey avao vao o nitrea’eo? Ohatse, nisy Kristiana roe nitory tambanevolo agne, nahavoamareke fa nisy rangahe raike nagnorike iareo tagnate ty lera maro. Naho fa nagnontenea iareo reke, le nirehake i rangahey fa hatao’e ho i rahalahi’e nimate taogne tsiampeampe taloha ioy ty raike amy i mpitory rey. Mazava hoaze fa tena diso hevetse reke, faie tsy nino tie diso ty tegna’e. Alao sare an-tsaigne moa ty tantara nirehafe o rangahe iohoe tamy ty nama’e naho ty mpiharo tanàgne ama’e naho fa tafara tatoy!

Fahitagne, Nofy Naho Feo

Mamitake amy ty alala o nofio, o fahitagneo, naho ty feo o demoniao

Azo antoke fa mahafantatse o raha hafahafa trea o ndaty, ndra rei’e ndra nofinofise’eo rehe. Mateteke mampatahotse i ndaty ihara’e rey o fisehoan-draha tsy arake ty natiora reo. Naharey ty feo i bebei’e fa nimate nitoka aze tsy tapake tamy ty halegne ohatse ty Marein mipetrake Afrika Ahandrefa agne. Natahotse ty Marein isake tie niseho ty raha hoe izay, le nikorakorake mafe reke sady nitsekafe’e iaby i keleia’ey rey. Nanjare ninegne reke tamy ty fara’e.

Izao areke, naho tena velogne vata’e i ndaty mate rey, le heké ty saigne vao ty hampatahora’e i ndaty tea’e rey? Mazava hoaze fa tsy ho izay. Boake amo o demoniao ty ifotora i hafatse tena manimba rey.

Faie akore ka i hafatse hoe mahasoa sady mampionogne rey? Narare ohatse ty Gbassay, ampela raike boake a Sierra Leone agne. Niseho tama’e ty baba’e fa nimatey tamy tie reke nagninofy. Nampandenà’e tamy ty hatae raike reke mba hangalake raven-katae raike, le nampifangaro izay tamy ty rano sady ninogne aze. Tsy nahazo nirehadrehake izay ndra amy ia ndra amy ia reke taloha ty nahavita’e izay. Natao’e iaby zay le nisitragne reke.

Nirehake ka ty ampela raike hafa fa niseho tama’e ty vali’e tamy i halegne tafara ty nimateza’ey. Nirehake o ampela iohoe fa tena soasoa ty pozy i vali’e miarake amy i akanjo’e soasoay.

Hoe soa sady mahasoa zay ty hafatse naho ty fahitagne hoe izay. Boake aman’Andrianagnahare vao rey? Aha’a. I Jehovah, le “Andrianagnahare ty hamarenagne.” (Salamo 31:5) Tsy ombia hamitake antikagne reke. O demonia reo avao ty manao izay.

Faie misy demonia soa vao? Ay. Ndra tie miseho ho magnampe aza iareo kindraike, le tena raty iaby iareo. Naho fa nirehake tamy i Eva ty Devoly, le niseho ho soa fagnahy. (Genesisy 3:1) Faie ino ty nanjò i Eva naho fa boake nitsanogne sady nagnorike ty reha’e? Nimate reke.

Nirehake ty Satana fa tsy ho mate ty Eva. Nino aze ty Eva, faie nimate reke tamy ty fara’e

Fanta’o soa fa tsy tihoe tsy mahazatse ty ndaty raty fagnahy raike ty hiseho ho soa fagnahy amy ty ndaty tea’e ho fitahegne naho ho gegé’e. “Nife foty, faie fo lo” tasa ze ohabolagne afrikana raike zay. Rehafe ty Saontsin’Andrianagnahare fa: “I Satana le manao sare anjely ty mazava.”​—2 Korintianina 11:14.

Tsy mifandrambe amy ty ndaty an-tane etoa amy ty alala ty nofy, fahitagne ndra feo boake amy ty tontolo ara-pagnahy sasa ty Andrianagnahare. Mitarike naho magnomey toromareke iareo amy ty alala ty Baiboly, i mahavy ty ndaty raike “ho ampe fitaovagne amy ty asa soa iabỳ” reke.​—2 Timoty 3:17.

Naho izay areke, ty hatea i Jehovah antikagne ty anto’e ampitaoa’e antikagne amy ty fitake atao i Devoly. Fanta’e fa fahavalo magnoho-doza o demoniao.