Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Ino ty dika i lily trea amy i Levitikosy 19:16 ao manao tihoey tie “ko mitsangagne hampité ty lio” ty ndaty hafa, le ino ty lesogne ianarantika amy io?

Nirisihe i Jehovah o Israelitao mba ho masigne. Mba hagnampeagne iareo ho masigne, le hoe reke tamy iareo: “Ko mandehandeha mba hanao kitomboke ty ndaty amo o firene’o eo. Ko mitsangagne hampité ty lio ty nama’o. I raho ro Jehovah.”​—Lev. 19:2, 16.

Ty rehake tihoe “ko mitsangagne” ro trea tie mete soa handikagne i fomba firehake Hebreo tam-boaloha’e agney. Faie ino ty dika o rehake iohoe? Hoe ze boke Jiosy miomba ty Levitikosy zay: “Sarotse ty mahazo ty tea o tapa’e amo o andine’e iohoe horehafegne. Ty anto’e, azo adika ara-bakiteny tihoe ‘tsy magnara-maso, tsy manohagne, naho tsy mitsangagne marine’ i fomba firehake Hebreo tam-boaloha’e agney.”

Misy mpandineke ila’e mampifandrambe o rehake rehoe amy i andine’e faha-15 aloha’e eoy. Izao ty voarehake ao: “Ko manao ty tsy rare’e naho fa mitsara. Ko manohagne ty mahantra noho i reke mahantra, faie ko iangaragne ka o mpagnarivò. Toko’e ho arake ty rare’e ro hitsara’o ty nama’o.” (Lev. 19:15) Naho maregne zay, le va’e hidika hoe izao i lily trea amy Levitikosy 19:16 aoy: Toko’e hanao ty rare’e o vahoan’Agnahareo naho fa mitsara, ndra manao raharaham-barotse ndra tamy ty keleia iareo eo. Tsy toko’e hamitake ka iareo mba hahazoagne tombotsoa hoahy iareo manokagne. Maregne fa tsy toko’e hanao ireo tika. Faie misy fagnazavagne hafa mitombegne ambone izay miomba o andine’e faha-16 iohoe.

Dineho heike ty tapa’e voaloha’e amo o andine’eo. Mandrara o vahoa’eo tsy hanao kitomboke ty Andrianagnahare tie eo. Ko haligno fa mbe raty noho ty mitsiko ty manao kitomboke. Va’e hiterake olagne ohatse ty fitsikoagne ndaty raike. Faie mbe raty ambone izay ty voka o fanoagne kitombokeo. (Ohab. 10:19; Mpito. 10:12-14; 1 Tim. 5:11-15; Jak. 3:6) Mateteke ty ndaty manao kitomboke ro mirehake raha tena diso tanterake miomba ty ndaty raike mba hanimbagne ty laza i ndatỳ. Va’e hipay vavolombelogne mavande aza reke mba hanohagne aze, ie amy izao va’e hamoea i ndaty atao kitombokey ty fiai’e ty fanoagne izay. Izay zao ty raha nanjò i Nabota. Nisy nanao kitomboke reke, le nisy vavolombelogne tsy maregne nanohagne i vande miomba aze rey. Hafara’e reke nitorahegne vato tsy ara-drare’e. (1 Mpanj. 21:8-13) Mitsangagne hampité ty lio ty hafa vata’e areke ty ndaty raike manao kitomboke, arake ty rehafe ty tapa’e faharoe amy ty andine’e faha-16 eo, satria manao ze hahafate i ndatỳ.

Va’e hisy ndaty ka hanao kitomboke ndaty raike satria tena heje’e i ndatỳ. Hoe ty 1 Jaona 3:15: “Ze malaigne ty rahalahi’e, le mpamono ndaty sady fa fanta’areo fa tsy misy mpamono ndaty managne i havelogne nainai’ey ama’e ao.” Soa ho haintika fa naho fa boake nisaontsy i rehake trea amy Levitikosy 19:16 aoy ty Andrianagnahare, le izao ty nisaontsie’e: “Ko malaigne ty rahalahi’o am-po’o ao.”​—Lev. 19:17.

Tena misy torohevetse hentetse hoahy ty Kristiana areke i rehake tsy le mahazatse amy Levitikosy 19:16 aoy. Mila afahantikagne tsy ho an-tsaintikagne ao ze eretsere-draty va’e hanagnantika miomba ty ndaty raike. Mila mitao ka tika mba tsy hanao kitomboke. “Mitsangagne hampité” ty lio ty ndaty raike areke tika, naho manao kitomboke aze noho itika tsy tea aze ndra mialogne aze. Va’e ho porofo ka zay tie hejentika vintagne reke. Tena mila mitao amy izay areke ty Kristiana.—Mat. 12:36, 37.