Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 28

Tea Mifaninagne vao Rehe sa Manao ze Hisia ty Filongoagne?

Tea Mifaninagne vao Rehe sa Manao ze Hisia ty Filongoagne?

“Ao tikagne tsy hibohaboha, tsy hampisy fifaninanagne naho fialognagne.”​—GAL. 5:26.

HIRA 101 Miara-miasa sy Miray Saina

INO TY HO TREA’O ATO *

1. Ino ty ho voka’e naho tea mifaninagne ty ndaty raike?

MARO ty ndaty tea mifaninagne naho tsy mieretseretse ze hahasoa ty hafa amy izao. Le ino ty voka izay? Va’e hipay hevetse mba tsy hampandeha ty varo ty hafa ohatse ty mpivarotse raike managne ze toe-tsaigne zay. Va’e hidosy ty hafa ty mpanao korsa lay raike, amy izay tonta i ndatỳ, le i reke ty mandrese. Va’e hitirisy ka ty mpianatse raike amy izay mba ambone ty moieni’e, le ho afake hanohy fianaragne amo o oniversite malazao reke. Amy ty maha Kristiana antika, le haintika tie raty iaby o raha rehoe, satria agnisa “ty asa o nofotseo.” (Gal. 5:19-21) Faie va’e hitombegne vao tihoe misy rahalahy naho rahavave amo o fiangonagneo eo mifaninagne amy ty hafa faie tsy tsapa iareo? Tena ilaentika ty mandineke izay satria misy voka’e amy ty filongoantika amy ty hafa ze toe-tsaigne zay.

2. Ino ty hodinehentikagne amy ty lahatsoratse toy ato?

2 Hotreantika ato fa misy toetse raty roe mahavy antika te hifaninagne amy ty hafa. Hodinehentikagne ato ty raha azontika ianaragne amy ty lahilahy naho ty ampela tsy nanagne toe-tsaigne tea mifaninagne tantaraegne amy Baiboly ao. Faie aloha izay, le andao hodinehentikagne tie akore ty hahaiantika ty anto’e mandrisike antika hanompo i Jehovah.

DINEHO TY ANTO’E MANDRISIKE AZO HANOMPO I JEHOVAH

3. Ino ty fagnonteneagne mila saintsaignentika?

3 Mila dinehentika mateteke ty anto’e mandrisike antika hanompo i Jehovah. Azontika saintsaignegne ohatse ty fagnonteneagne retoa: ‘Ty raha soa miomba ahike avao vao ro eretsereteko naho fa mampitaha ty tegnako amy ty hafa raho? Noho i raho te ho ambone noho ty hafa vao ro mahavy ahy miasa mafe amo o fiangonagneo eo? Sa noho i raho te hagnomey ze fara’e soa hoahy i Jehovah?’ Nagnino tika ro toko’e hisaintsaigne ireo?

4. Nagnino tika ro tsy toko’e hampitaha ty tegnantikagne amy ty hafa, arake ty Galatianina 6:3, 4?

4 Rehafe ty Baiboly fa tsy toko’e hampitaha ty tegnantika amy ty hafa tika. (Vakio ty Galatianina 6:3, 4.) Fa nagnino? Va’e hanjare hirohake tika naho mieretseretse tie ambone noho o rahalahintikagneo. Faie va’e ho kivy ka tika naho mieretseretse tie tsy misy dika’e naho oharegne amy iareo. Tsy misaigne soa tika naho mieretseretse hoe ireo miomba ty vatantikagne. (Rom. 12:3) Hoe ty Katerina *, rahavave raike a Gresy agne: “Mateteke raho ro nampitaha ty vatako amo o rahavave hoe ampela soa amboneko naho mahatrea vokatse amy ty fanompoagneo vaho mora mifandrambe ama o ndaty. Ty voka’e, nanjare nahatsiaro ho tsy misy dika’e raho.” Mila tadidientika fa tsy noho itika tovolahy, ampela soa, mahay minday rehake, ndra teà o ndaty ty nahavy i Jehovah hitaogne antika, fa noho itika tea Aze naho vognogne hitsanogne i Ana-dahi’ey.​—Jaona 6:44; 1 Kor. 1:26-31.

5. Ino ty ianara’o amy i rahalahy Hyun?

5 Intoy ka misy fagnonteneagne mila saintsaignentika: ‘Mpampilongo vao ty ahafantaragne ahy, sa tea mifamale amy ty hafa?’ Mareho ty raha niaigna i rahalahy Hyun, a Korea Atimo agne. Nihevere’e ho mpifaninagne ama’e o androanavi-pagnahy manahake azeo tie taloha. Hoe reke: “Lava nahatrea raha horehafegne miomba i rahalahy rey avao raho sady mateteke ro niliereko ze raha nirehafe iareo.” Ino ty voka’e? Hoe ty Hyun: “Nanjare tsy niharo saigne o fiangonagneo noho ze toe-tsaiko zay.” Faie nagnampe i Hyun hahatsapa i toe-tsaigne raty nanagna’ey ty raike amy ty nama’e. Niova reke, le androanavi-pagnahy mahafinaritse reke tie amy izao. Mila miova malaky tika naho mahatsapa tie te hifaninagne amy ty hafa fa tsy manao ze hisia ty filongoagne.

KO MIROHAKE NAHO MIALOGNE

6. Ino ty toetse raty mitarike antika hifaninagne amy ty hafa, arake ty Galatianina 5:26?

6 Vakio ty Galatianina 5:26. Ty firohafagne naho ty fialognagne ty mitarike antika hifaninagne amy ty hafa. Mirohake ty ndaty raike magnambone tegna naho tea tegna. Mialogne ty ndaty raike magniry ty raha anagna ty hafa. Faie tsy izay avao fa tea’e ka naho tsy managne igne i ndatỳ. Tena heje’e vintagne aza i ndaty ialogna’ey. Toko’e hisintahantikagne lavitse areke o toetse raty rehoe.

7. Mirehafa ohatse raike mampiseho tie magnoho-doza ty firohafagne naho ty fialognagne.

7 Azo ampitoviegne amo o enò ty firohafagne naho ty fialognagne. Manjare voroke ty hatae raike naho fa hane’e tsikedetsikede. Va’e hanompo i Jehovah soa heike ty ndaty raike amy ty voaloha’e. Faie tsy ho ela reke, le ho tonta naho mirohake sady mialogne. (Ohab. 16:18) Tsy hanompo i Jehovah sasa reke, le hagnoho-doza ty tegna’e naho ty hafa. Ino ty hagnampe antika tsy hirohake naho tsy hialogne?

8. Ino ty hagnampe antika tsy hirohake?

8 Tsy hirohake tika naho magnorike ty toroheve i apostoly Paoly hoahy o Filipianao toy: “Ko manao ze raha hampifandietse ndra noho ty fireharehagne, fa amy ty fiambaneagne, le ao ty ndaty tsikiraidraike hihevetse ty hafa ho ambone noho ty tegna’e.” (Fil. 2:3) Tsy hifaninagne amy ze ndaty mahay raha ambonentikagne tika naho mihevetse ty hafa ho ambone noho itika. Toko’e ho fale aza tika, lohotsie naho ampiasae iareo mba hideragne i Jehovah ze fahaiagne anagna iareo zay. Naho mampihatse i toroheve i Paolỳ ka ty rahalahy ndra ty rahavave raike mahay raha, le hahavita hifantoke amy ty toetse soa anagna ty hafa. Ty voka’e, hilongo soa naho hiharo saigne o fiangonagneo.

9. Ino ty hagnampe antika tsy hialogne o rahalahy naho o rahavaventikagneo?

9 Tsy hialogne ty hafa tika naho magneke tie misy raha ila’e tsy vitantika ndra tsy haintika. Naho magneke tika fa voafetra avao ty raha vitantika, le tsy hanao raha mba hampisehoagne tie mahay raha ambone ty hafa. Toko’e hikezake hiana-draha amy ze ndaty mahay raha ambonentikagne aza tika. Naho misy rahalahy raike ohatse tena mahay manao lahajaka, le azontika atao ty magnontane tie akore ty fomba fagnomana’e lahajaka. Naho misy rahavave raike mahay mahandro, le azontika atao ty mangatake soso-kevetse ama’e mba hagnasoa ty fahaiantika mahandro. Naho misy rahalahy tanora ka sarotse ama’e ty mahazo namagne, le azo’e atao ty mangatake torohevetse amy ty ndaty mora mifandrambe amy ty hafa. Naho manao izay tika, le tsy hialogne ty hafa fa hampitombo ty fahaiantikagne.

OHATSE BOAKE AMY BAIBOLY AO

Nahavita nilongo soa tamo o Efraimitao ty Gideona satria niambane (Fehentsoratse 10-12)

10. Ino ty olagne natrehe i Gideona?

10 Mareho ohatse ty raha niseho tamy i Gideona, boake amy ty foko i Manase, naho ty lahilahy boake amy ty foko i Efraima. Noho ty fagnampea i Jehovah, le nivita i Gideona naho i lahilahy 300 niarake tama’e rey ty nandrese ty fahavalo iareo. Faie tsy nirohake iareo. Tsy nidera i Gideona i lahilahy Efraimita rey naho fa nahatrea aze fa ndra nipay aly tama’e. Va’e nagnambone tegna iareo, le niboseke satria nao tsy nitaone i Gideona boake amboaloha’e zao iareo naho fa nialy tamo o fahavalon’Agnahareo reke. Nifantoke loatse tamy ty fagnomeagne voninahitse i foko iareoy o Efraimita rehoe. Faie tsy izay ty raha lahibey tamy i Gideona, fa ty hagnomey voninahitse i Jehovah naho ty hiaro o vahoa’eo.​—Mpits. 8:1.

11. Ino ty raha nirehafe i Gideona tamo o lahilahy Efraimitao?

11 Niambane ty Gideona, le hoe reke tamo o lahilahy Efraimitao: ‘Inogne moa ty raha mba nivitako naho oharegne amy ty vita’areo?’ Nitiahive i Gideona tamy iareo naho fa niavy eo ty raha niambake nivita iareo noho ty fagnampea i Jehovah. ‘Nikepake ty haboseha’ iareo naho fa naharey izay. (Mpits. 8:2, 3) Vognogne hiambane ty Gideona mba hahavy o vahoan’Agnahareo hilongo soa avao.

12. Ino ty ianarantika amo o lahilahy Efraimitao naho i Gideona?

12 Ino ty ianarantika amo o tantara iohoe? Treantika amy ty raha natao o Efraimitao, fa ty fomba hagnomeagne voninahitse i Jehovah ro toko’e hifantohantika fa tsy ze hahazoantika voninahitse. Misy lesogne ka azo ty loha ty keleiagne naho ty androanavi-pagnahy ianaragne amy i Gideona. Naho misy ndaty boseke amantika noho ty raha nataontikagne, le toko’e hikezake tika mba hahatakatse ty anto’e mahavy aze ho boseke. Azontika atao ka ty midera o ndaty iohoe noho ty raha soa nivita’e. Faie mila miambane tika naho te hahavita izay, lohotsie naho ohatse i ndaty boseke amantikagney ro diso. Ty milongo soa amo o rahalahio naho o rahavaveo ro tena raha lahibey fa tsy ty hagnaporofo tie ty antika ro maregne.

Nifalefale indraike ty Hana satria natoky reke tie hagnampe aze ty Jehovah (Fehentsoratse 13-14)

13. Ino ty olagne natrehe i Hana, le akore ty fomba niatreha’e aze?

13 Dineho ka ty raha niaigna i Hana. Nanambaly Levita raike atao tihoe Elkana zay reke. Nampirafe ty Elkana faie i Hana ro tena nitea’e amy iareo. I Penina ty agnara o rafe i Hana iohoe. ‘Nanagne anake reke fa i Hana tsy mba nanagne anake.’ ‘Nikizahe’ i Penina reke noho ze raha zay mba ‘hahamegnatse aze.’ Ino ty voka izay tamy i Hana? Tena nalahelo reke, le ‘nitagny sady tsy nahafihinagne iaby.’ (1 Sam. 1:2, 6, 7) Faie tsy mirehake ty Baiboly tie nipay fomba hamaleagne fate i Penina ty Hana. Nivorahe’e tamy i Jehovah iaby aza ze raha tam-po’e tao sady natoky reke fa hagnampe aze ty Jehovah. Niova vao ty Penina naho fa nanao izay ty Hana? Tsy mirehake izay ty Baiboly. Faie haintika tie nilamin-tsaigne indraike ty Hana, sady ‘nitrea tamy ty tarehe’e fa tsy nalahelo sasa reke.’​—1 Sam. 1:10, 18.

14. Ino ty lesogne ianarantika amy i Hana?

14 Ino ty ianarantika amy ty raha natao i Hana? Naho misy ndaty te hifaninagne ama’o, le tsy voatere hanao raha rehe mba hagnaporofoagne ama’e tie ihe ty mahay ambone’e. Tsy voatere hifaninagne amy i ndatỳ rehe. Ko mamale raty ty raty, fa mikezaha hilongo ama’e. (Rom. 12:17-21) Ndra tie tsy miova aza i ndatỳ, le hilamin-tsaigne naho ho falefale avao rehe naho manao izay.

Tsy nifaninagne ty Apolosy naho i Paoly satria nieke iareo tie i Jehovah ty nitahy ty asa natao iareo (Fehentsoratse 15-18)

15. Ino ty nitoviza i Apolosy naho i Paoly?

15 Andao ka tika hagnente ty raha azontika ianaragne amy i Apolosy naho i apostoly Paoly. Sambe nahay soa ty Soratse Masigne iareo. Sambe nimaro mpahay naho sambe mpampianatse tena mahay ka iareo, sady sambe nagnampe ndaty maro mba hanjare mpiana i Kristy. Faie tsy nifampialogne iareo ndra tie teo zay.

16. Ndaty nanao akore ty Apolosy?

16 “Boake Aleksandria agne” ty Apolosy. Tagne ty nisy ty foibey ty oniversite nalaza tamy ty taonjato voaloha’e. Tena nahay nanao lahajaka naho “nahay soa ty Soratse Masigne” reke. (Asa. 18:24) Naho fa nanompo ta Korinto tagne reke, le nisy rahalahy ila’e nampiseho tie i reke ty tena tea iareo ambone ty rahalahy ila’e, agnisa izay ty Paoly. (1 Kor. 1:12, 13) Nenga i Apolosy tsy hampiharo saigne iareo vao zay? Tsy azo inoagne tie nanao izay reke. Tafara kede ty niala’e ta Korinto agne aza, le nirehafe i Paoly reke mba hiheregne agne indraike. (1 Kor. 16:12) Tsy ho nanao izay ty Paoly naho nieretseretse tie tsy nampiharo saigne o fiangonagneo ty Apolosy. Nampiasae i Apolosy mba hitoriagne i talily soay naho hampaherezagne o rahalahio ty fahaiagne nanagna’e. Azo antoke ka tie ndaty niambane reke. Tsy rehafe ty Baiboly ohatse tie niboseke reke naho fa ‘nihazavae i Akoila naho i Prisila tama’e soa ty lalan’Andrianagnahare.’​—Asa. 18:24-28.

17. Ino ty raha natao i Paoly mba hampisy filongoagne?

17 Nihay i Paoly ty asa soa natao i Apolosy. Faie tsy natahotse reke kera nieretseretse o ndatio tie ambone noho i reke ty Apolosy. Niambane ty Paoly, nagneke tie voafetra ty raha vita’e, sady nahay nanahatsahatse naho henteagne ty torohevetse nimea’e ty fiangonagne ta Korinto agne. Tsy nirohake reke naho fa nirehake o ndatio tie: ‘Izaho ahy i Paoly,’ fa natao’e ze hahavy o ndatio hifantoke amy i Jehovah naho i Jesosy Kristy.​—1 Kor. 3:3-6.

18. Ino ty ianarantika amy i Apolosy naho i Paoly, naho ty 1 Korintianina 4:6, 7 ro henteagne?

18 Ino ty lesogne ianarantika amy i Apolosy naho i Paoly? Maregne fa va’e hiasa mafe hoahy i Jehovah tika, sady va’e maro ty ndaty nampeantikagne mba handroso naho hatao badisa. Faie haintikagne fa noho ty fitahia i Jehovah ty nahavitantika irey. Ianarantika amy iareo ka tie naho managne andraikitse maro amo o fiangonagneo eo tika, le vao mainke tena managne fahafahagne hampisy filongoagne amo o fiangonagneo eo. Tena fale zao tika naho fa magnampe antika hiharo saigne naho hilongo soa amy ty hafa o lahilahy tinendre i Jehovah-o. Manao izay iareo naho fa manoro hevetse antika mioregne amy ty Soratse Masigne. Atao iareo ka ze hahavy o fiangonagneo hifantoke amy i Jesosy naho hitsikombe ty modeli’e fa tsy hifantoke amy iareo.​—Vakio ty 1 Korintianina 4:6, 7.

19. Ino ty azontika tsikiraidraike atao? (Henteo ty efajoro tihoe “ Mitaoa mba Tsy Hampisy Toe-tsaigne Tea Mifaninagne.”)

19 Sambe nimean’Andrianagnahare fahaiagne tika tsikiraidraike. Azontika ampiasaegne mba “hifanompoagne” ze fagnomezagne zay. (1 Pet. 4:10) Va’e hieretseretse tika tie kedekede avao ty raha mba vitantikagne. Faie ko haligno fa ndra pilansy raike avao aza, le tena paliaegne naho fa mamboatse tragno. I raha kedekede ataontikagne rey ka, le magnampe o fiangonagneo hilongo soa. Lonike areke tika mba hikezake mafe hagnafake ty toe-tsaigne te ho ambone noho ty hafa am-pontikagne ao, ndra kidikidy avao aza, sady hanao ze azontika atao mba hampisy filongoagne naho firaisan-tsaigne amo o fiangonagneo eo.​—Efes. 4:3

HIRA 80 “Andramo ka Jereo fa Tsara i Jehovah”

^ feh. 5 Tresake kedekede avao, le va’e hahavy o bakolio ho vaky. Hoe izay ka, fa tsy hampisy filongoagne amo o fiangonagneo eo ty toe-tsaigne tea mifaninagne. Naho tsy matanjake sady tsy milongo soa ty ndaty amo o fiangonagneo eo, le tsy hahatrea hafaleagne naho fa manompo an’Andrianagnahare. Hodinehentikagne amy ty lahatsoratse toy tie nagnino tika ro tsy toko’e hanao ze hisia ty toe-tsaigne tea mifaninagne, le ino ty azontika atao mba hampisy filongoagne amo o fiangonagneo eo.

^ feh. 4 Novagne ty agnaragne ila’e ato.