Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

TANTARAM-PIAIGNAGNE

Nengako Hitari-dalagne Ahy ty Jehovah

Nengako Hitari-dalagne Ahy ty Jehovah

NANAPA-KEVETSE raho tamy iraho ni-16 taogne tie hanao ze asa raike tena niteako zay. Faie nisy lalagne zay nitariha i Jehovah ahy, sady hoe nisaontsy tamako reke tie: “Hanao ze hampahiratse azo raho, sady hanoro ze lalagne handehana’o.” (Sal. 32:8) Noho i Jehovah nengako hitari-dalagne ahy, le nanjare afake nampiasa ty fiaignako tamy ty fanompoagne aze raho, sady nahazo fitahiagne fanjaka maro. Agnisa izay ty fanompoako aze ta Afrika agne tagnate ty 52 taogne.

TAN-TANÀ MAINTE AGNE LE NANDEHA AFRIKA AGNE

Ta Darlaston agne ty niterahagne ahy tamy 1935. Faritse raike a Tanà Mainte agne io, le an’Angletera agne ty misy aze. Natao tihoe Tanà Mainte ty agnara o tanàgne iohoe, satria mainte avao noho i setroke boake amy i loziny maro agne rey. Nanomboke nianatse Baiboly tamo o Vavolombelo i Jehovah-o ty babako naho i reneko tamy iraho niefatse taogne. Nirese lahatse raho tie io ty hamarenagne tamy iraho ni-14 taogne teo ho eo, le natao badisa raho tamy 1952. Ni-16 taogne raho tamy izay.

Tamo o taogne iohoe avao ka raho, le nanomboke nianatse asa tamy ze loziny bey raike mpamboatse fitaovagne mekanike naho tobile zay. Niofagne ty ho sekretera o orinasa io raho. Tena niteako o asa iohoe.

Faie nisy fanapahan-kevetse lahibey zay nila nirambeseko. Ty anto’e, nasae ze mpiandraikitse faritse zay hitarike i Fianaragne Boke Atao ty Fiangonagne andavanandroy, tamy i fiangonagne nisy anay ta Wilenhal agney, raho tamy izay. Tsy nimora tamako zay, satria naho fa andavanandro raho mivory tamy i fiangonagne marine i fiasakoy a Bromsigrove agne zay. Eo amy ty 32 kilometatse miala anay ty misy aze. Le ie naho fa fara heregnandro raho, mivory a Wilenhal agne, satria noly amy i ry babako agne.

Nite hanohagne i fandaminagne raho, le nekeko i fanendreagne boake amy i mpiandraikitse faritseỳ, ndra tie tsy maintsy niala amy i asa tena niteakoy aza raho. Faie tena tsy nanegnenako ty nagnenga i Jehovah hitari-dalagne ahy, satria izay ty nahavy ahy hanagne fiaignagne fanjaka.

Nahatrea ze rahavave raike mahafinaritse sady tea raha ara-pagnahy zay raho tamy iraho nivory ta Bromsigrove agney. I Anne ty agnara’e. Nivaly zahay tamy 1957. Maro ty tombotsoam-panompoagne niazo’ay. Agnisa izay ty mpisava lalagne maharetse, mpisava lalagne manokagne, nanao ty asa ty faritse naho ni-Betelita. Agnisa ty antom-pifaleako tamy ty fiaignako ka ty Anne.

Nifale zahay naho fa nasaegne hagnatreke ty Sekoly i Gileada kilasy faha-42 tamy 1966. Ta Malawi agne ty faritane nanendreagne anay. Nalaza ho soa fagnahy naho tea mandrambe ndaty ty mponegne agne. Faie tsy mba nieretserete’ay tie tsy ho afake hitoboke agne maharetse zahay.

TY FANOMPOA’AY TAGNATE I FAGNENJEHAGNE TA MALAWI AGNEY

Tobile Kaiser jeep nampiasae’ay tamy izahay nanao asa ty faritse ta Malawi agney

Niavy ta Malawi agne zahay tamy 1 Fevrie 1967. Nianatse ty firehake tagne avao heike ty natao’ay tagnate i volagne voaloha’e niavia’ay tagney, le tafara izay zahay vaho nanomboke nanao ty asa ty vondrom-paritse. Nandeha amy ze tobile atao tihoe Kaiser Jeep zay zahay, satria io hoe o ndatio ro mahavita mandeha amo o lalan-dratio, sady ndra tie mandeha amo o ranò aza tsy atahoragne. Faie tsy maregne zay, fa naho rano marine avao ro vita’e ty mandeha ama’e. Nipetrake tamy ty tragno tane zahay. Nitemere’ay labasy ty ambane i tafo-tragnoy ao naho fa amy ty fotoa o oragneo amy izay tsy mitegne. Tsy le nahafinaritse anay ty raha niaigna’ay tagne tamy ty voaloha’e faie nitea’ay.

Ie tamy Avrily 1967 le nihaiko tie hanagne olagne amo o fanjakagneo tika tsy ho ela. Ty anto’e, nireiko tamy ze radio raike zay ty reha i Dr Hastings Banda, i filoha i Malawì tie nao o Vavolombelo i Jehovah-o tsy mandoa hetra zao sady manohetse o fitondragneo. Mazava hoaze fa tsy maregne zay. Naho ty maregne le noho itika tsy manohagne ndra ia ndra ia, sady tsy mete mivily karatse manohagne antoko politike o tena ola iareò.

Ie tamy Septambra 1967, le nitreako tamy ze gazete nivakieko zay tie nisy rahalahy nirehafe i filohay tie nampikorontagne tamy ty toeragne sambe hafa. Nirehafe’e tamy ty fivoriagne raike natao iareo aza tie le avy le hanao raha reke mba handraragne ty asa o Vavolombelo i Jehovah-o. Le nivoarara ty asantika ta Malawi agne tamy 20 Oktobra 1967. Tsy ela tafara izay, le nisy polisy naho ndaty mpiandraikitse o mpifindra monegneo niavy tamy i Sampagne agne mba hagnily aze sady handroake ze misionera tao mba hiala a Malawi agne.

Nitsepahagne zahay naho i Jack vaho i Linda Johansson, i misionera nama’ay rey, le nampoliegne boake a Malawi agne tamy 1967

Nafindra ta Morisy agne zahay telo andro tafara ty nampigadragne anay. I Grande Bretaigne ty nifehe o tanàgne iohoe. Faie tsy neké ty manam-pahefagne tagne hitoboke agne zahay naho ty maha misionera anay ro hipetraha’ay agne. Nalefa a Rodezia (Zimbaboe tie amy izao) agne areke zahay. Naho fa niavy agne zahay, le nandeha mbamy i mpiandraikitse ty mpifindra monegney mbeo. Tsy neké’e hizilike a Zimbaboe ao zahay, sady nirehake reke tie: “Rinoake boake a Malawi agne nareo, le niheje ty fanjakagne a Morisy agne hitoboke agne ka, le izao nareo ho atoy satria atoy ro hevere’areo handrambe anareo?” Le nitagny ty Anne naho fa naharey izay. Hoe tsy mba nisy ndaty mba nitea anay zay. Nite ho nandeha noly an’Angletera agne iaby raho tamy izay. Nengà i mpiandraikitse ty mpifindra monegney hijanogne tagne avao zahay ty hariva igne tamy ty fara’e, faie nirehake reke tie mila mirehake amy ty foibey iareo agne zahay naho maray. Tena nirokake naho kivy zahay, faie nikezake avao zahay mba hametrake ze kila raha tam-pità i Jehovah eo. Ie nimaray atoandro igne, le tsy nampoize’ay fa nahazo taratasy fahazoan-dalagne hijanogne a Zimbaboe agne zahay faie hatao mpitilike fa tsy misionera. Tsy ho halignoko ty hafaleagne nitsapako tamy izay. Tena nirese lahatse raho fa nitari-dalagne anay ty Jehovah.

NAHAZO FANENDREAGNE VAOVAO

Iraho naho i Anne tamy i Betela i Zimbaboe agne tamy 1968

Niasa tamy ty Sampan-draharaha ty Fanompoagne tao raho tamy izaho tamy i sampa i Zimbaboe tagney, le iraho ty niandraikitse ty rahalahy ta Malawi naho ta Mozambike agne. Nenjehegne mafe ty rahalahy ta Malawi agne tamy izay. Agnisa ty niasako tao ty nandika ty tatetse nalefa ty mpiandraikitse faritse boake a Malawi agne. Nihalegne vaho nivitako ty nandika ze tatetse raike zay tie indraike. Le nitagny raho naho fa namaky ty fampijaleagne natao tamo o rahalahiko naho o rahavaveko agne reo. * Faie tena nampahery ahike ty tsy fivaliha iareo, ty finoa iareo naho ty fiareta iareo.​—2 Kor. 6:4, 5.

Nanao ze azo’ay natao zahay mba hahavy ty rahalahy nijanogne ta Malawi agne naho ze rahalahy nilay i fampijaleagney a Mozambike agne hahazo hanegne ara-pagnahy avao. Nafindra tamy i tane fambolea ze rahalahy raike a Zimbaboe agne zay i ekipa mpandika rehake amy ty firehake Tsitsewa rey. Io ty firehake ampiasae ty ankamaroa ty ndaty a Malawi agne. Namboara i rahalahỳ tragno naho birò i mpandika rehake rey. Tagne iareo ty nanohy i asa lahibey natao iareoy, le ty nandika raha ara-baiboly.

Natao’ay ze hahavy ty mpiandraikitse faritse ta Malawi agne ho afake hagnatreke havoriambey vondrom-paritse ta Zimbaboe agne. Nahazo anjara lahajaka iareo naho fa niavy agne. Naho fa noly a Malawi agne iareo, le nikezake nanao ze vita’e iareo mba hirehafagne tamo o rahalahio naho o rahavaveo ze raha nidinehegne tamy i havoriambey tagne. Tamy i taogne voaloha’e nandehana iareo ta Zimbaboe agney, le nandamigne ty Sekoly ty Fanompoagne i Fanjakagney zahay mba hampaherezagne o mpiandraikitse ty faritse rehoe.

Iraho manao lahajaka amy ty firehake Tsitsewa/Sona tamy ty havoriambey vondrom-paritse ta Zimbaboe tagne

Nandeha nitilike o Vavolombelogne boake a Malawi nilay tamy ty tobe a Mozambike agneo raho tamy Fevrie 1975. Nikezake nagnorike ty tari-dalagne fara’e boake amy i fandaminagne o rahalahy rehoe. Agnisa izay ty fagnovagne tihoe toko’e ho fitambaran’androanavi-pagnahy ty mandrambe fanapahan-kevetse amo o fiangonagneo eo. Nimeigne andraikitse maro ka o androanavi-pagnahy vaovaò, agnisa izay ty hanao lahajaka hoahy ty ndaty maro, hagnazava andinin-teny hoahy ty andro naho hitarike fianaragne Fitalakesan-davitse, vaho hitari-draharaha amy ty havoriambey. Nisia iareo sampan’asa ty fagnaliovagne naho ty fizaràgne hanegne vaho ty fiarovagne ty tan-tobe tao, manahake ty amo o havoriambeio. Maro ty raha nivita o rahalahy tsy nivalike rehoe noho ty fitahia i Jehovah iareo, le tena nahatsiaro nahazo fampaherezagne raho naho fa noly.

Ty Sampa i Zambia ty nanomboke niandraikitse i Malawi tamy 1979 tagne ho agne. Faie mateteke raho ro mbe nieretseretse ty miomba i rahalahy a Malawi agne rey naho nivavake hoahy iareo avao vaho hoahy ty rahalahy maro hafa. Niagnisa ty Komity ty Sampa i Zimbaboe raho, le mateteke ro nivory miarake amo o rahalahy solontegna i foibeio naho ty rahalahy mpiandraikitse ta Malawi agne, ta Afrika Atimo agne naho ta Zambia agne. Isake tie nanao izay izahay, le lava nandineke ty fagnonteneagne toy avao: “Inogne ka ty raha mbe azontikagne atao hoahy o rahalahy a Malawi agneo?”

Nihanalefake avao i fagnenjehagney naho fa nandeha ty fotoagne. Noly a Malawi agne tsikedetsikede o rahalahy nilay tan-tane hafa agneo, le i aze nijanogne tao avao rey nahatsiaro ho nivotsobotsotse satria mba nihegne ty hamafe i fagnenjehagney. Nekegne ho ara-dalàna ty Vavolombelo i Jehovah tamy ty firenena magnodidigne i Malawi, le nifoagnagne ka ty fandraragne iareo. Le hoe izay ka ty raha niseho tamy ty Vavolombelo i Jehovah ta Mozambike agne tamy 1991. Faie hoe zahay: ‘Ombia koahe ty Vavolombelo i Jehovah a Malawi agne vaho ho votsotse hoe izay ka?’

NIHEREGNE TA MALAWI AGNE

Niova avao ty toe-draharaha ara-politike ta Malawi agne tamy ty fara’e, le nifoagna o fanjakagneo ka ty fandraragne o Vavolombelo i Jehovah tagneo tamy 1993. Nisy misionera raike zay nirehake tamako tsy ela tafara izay, le nagnontane ahy tie: “Akore, tsy hiheregne a Malawi agne rehe?” Fa ni-59 taogne raho tamy izay. Le hoe raho tama’e: “Oho’o, fa antetse loatse raho!” Faie tamy i andro igne avao raho le naharae taratasy boake amy ty Filan-keve-pitantanagne nanendre anay hiheregne a Malawi agne.

Nitea’ay i fanendreagne anay ta Zimbaboe tagney, hafarà’e tsy nimora tama’ay ty nandrambe fanapahan-kevetse hiheregne a Malawi agne. Ty anto’e, tsy maintsy hienga i raha nahafinaritse anay rey naho i ragne’ay ta Zimbaboe agne rey zahay. Tena nisoa fagnahy o Filan-keve-pitantanagneo, le nirehake tie azo’ay atao ty mijanogne a Zimbaboe tagne avao naho izay ty tea’ay. Nimora ama’ay areke ty ho nanapa-kevetse tie ndra aleo mijanogne a Zimbaboe agne avao. Faie naho fa nisaintsaigne ty raha natao i Abrahama naho i Saraha raho, le nitsiaroko tie ndra tie fa niantetse aza iareo le nagnorike ty tari-dala i Jehovah hienga i tanà iareo nahafinaritse iareoy.​—Gen. 12:1-5.

Nanapa-kevetse areke zahay fa hagnorike ty tari-dala i fandaminagne, le niheregne ta Malawi agne tamy 1 Fevrie 1995. Feno 28 taogne tamy io ty niavia’ay voaloha’e tagne. Nisiagne Komity i Sampagne ty ta Malawi agne, le izaho naho ze rahalahy roe zay ty niagnisa’e. Tsy ela tafara izay zahay le nandamigne ty asa ty Vavolombelo i Jehovah tagne.

I JEHOVAH RO MAMPITOMBO

Tena mahafale ty mahatrea tie vita i Jehovah ty mampitombo i asay malaky. Nitombo malaky ohatse ty isa ty mpitory tagne. Ni-30 000 ty isa iareo tamy 1993, fa nanjare nihoatse ty 42 000 tamy 1998. * Neké ty Filan-keve-pitantanagne ty hagnisiagne birò ty sampagne vaovao agne, satria maro ty asa nila natao noho i fitomboagney. Nivily ze tane 400 metatse ty halava’e, le 300 metatse ty ampohe’e zay tika ta Lilongoe agne, le izaho ty nivoatendre ho komity ty fagnoregnagne o sampagne iohoe.

I Rahalahy Guy Pierce, niagnisa ty Filan-keve-pitantanagne ty nanao lahajaka fitokanagne o Anjomba i Sampagne vaovao iohoe tamy Mey 2001. Nisy 2 000 mahery ty Vavolombelogne tompon-tane nagnatreke o fitokanagne iohoe. Fa 40 taogne naho mihoatse izay ty nahavita badisa ty ankamaroa i mpagnatrekey. Niatreke fitsapagne mafe tagnate ty taogne maro o rahalahy naho o rahavave tsy nivalike rehoe, tagnate i fandraragney. Nahantra ara-nofo iareo faie nanan-karena ara-pagnahy. Le nifale iareo tamy izay ty nitilike i Betela iareo vaovaoy. Ndra aia ndra aia nandehana iareo tamy i Betela tao, le nihira ty hira i Fanjakagney arake ty fomba afrikana iareo. Tena nanohigne ty foko ze raha zay, sady mbe liako naho nahatrea raha hoe izay ndra ho indraike. Trea tamy io fa maro vata’e ty fitahiagne mey i Jehovah ty mpanompo’e miaretse fitsapagne.

Naho fa nivita ty fagnoregnagne i birò i sampagney, le nifale raho satria tinendre hanao lahajaka fitokanagne Anjomba i Fanjakagney. Nisy fandaharagne natao mba hahafahagne magnoregne Anjomba i Fanjakagney malaky amo o toeragne mahantrao agne. Nandrambe soa amo o fandaharagne iohoe ty fiangonagne ta Malawi agne. Kininy ty nampiasae ty fiangonagne ila’e tagne tie taloha mba hamboaragne tragno hivoriagne. Vinda ty natao iareo tafo’e, le seza hatae ty nitoboha iareo. Namboatse birike o rahalahy rehoe mba hamboaragne toeragne fivoriagne soasoa. Faie ndra aleo iareo o seza lavao ty natao seza hitobohagne amy i Anjomba i Fanjakagney ao fa tsy seza kiraikiraike rey, amy izay maro ty ndaty afake miharo toboke.

Tena nahafale ahy ka ty mahatrea i Jehovah magnampe o ndatio handroso ara-pagnahy. Tena nahaliagne ahy ty nahatrea o rahalahy tanora afrikanao, satria vognogne hanao asa an-tsitrapo iareo, sady mora mandrambe ty fampiofagnagne boake amy i fandaminagne naho mampihatse ty raha ampianaregne aze iareo. Ty voka’e, afake nitagne andraikitse fagnampe’e amy i Betela agne naho amo o fiangonagneo eo iareo. Nanjare nihanatanjake ka ty finoa o fiangonagneo, satria maro ty mpiandraikitse faritse vaovao boake an-toeragne eo, sady fa manambaly ty ankamaroa iareo. Nijobogne ty tsy hiterake o mpivaly rehoe satria te hanompo i Jehovah marain-tsy hariva, ndra tie fa kolontsaigne amy iareo agne aza tihoe managne anake, sady eo ka ty fandrisiha ty longo iareo mba hiterake.

TSY NANEGNENAKO I FANAPAHAN-KEVEKO REY

Izaho naho i Anne amy i Betela i Grande Bretaigne agne

Tsy nisalama raho tafara ty nanompoako ta Afrika tagne tagnate ty 52 taogney. Neké ty Filan-keve-pitantanagne areke ty fangataha i Komity i Sampagne tie toko’e ho tendregne a Grande Bretaigne agne zahay. Nalahelo zahay satria nitea’ay ty fanendreagne anay ta Malawi agne, faie tena afake nikarakara soa anay ty Keleia i Betela a Grande Bretaigne agne.

Tena nirese lahatse raho fa ty nagnenga i Jehovah hitari-dalagne ahy ty fanapaha-kevetse fara izay ty soa nirambeseko. Naho niantehetse avao amy ty fahaiako raho, le tsy haiko tie ho ninday ahy mbaia i asakoy. Lava ony i Jehovah tie inogne ty raha ilaeko mba hahavy ‘ty fiaignako handeha soa’ avao. (Ohab. 3:5, 6) Tena nahaliagne ahy ty nianatse ty pitsopitson-draha tamy i orinasa bey niasakoy tao, tamy iraho mbe nitanoray. Faie ty asa ara-pagnahy nenga ty fandamina i Jehovah hataoko ro tena nahafa-po ahy ty nanao aze. Amako le ty nanompo i Jehovah naho ty fanohizako izay avao ro tena hampisy dika’e ty fiaignako.

^ Naboake tamy ty boke Ny Diarin’ny Vavolombelon’i Jehovah 1999, pejy 148-223 ty tantara ty Vavolombelo i Jehovah a Malawi agne.

^ Fa losotse ty 100 000 ty mpitory a Malawi agne tie amy izao.