Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 24

‘Anò ze Hahavy Ahy Hatahotse ty Tahina’o amy ty Foko’

‘Anò ze Hahavy Ahy Hatahotse ty Tahina’o amy ty Foko’

“Anò ze hatahorako ty tahina’o amy ty foko. O Jehovah Andrianagnahareko, midera azo amy ty foko raho!”—SAL. 86:11, 12.

HIRA 7 Jehovah, Herinay sy Tanjakay

INO TY HO TREA’O ATO? *

1. Ino ty dika tihoe matahotse i Jehovah, le nagnino ro tena lahibey amy ze ndaty tea aze o tahotse iohoe?

TEA an’Andrianagnahare ty mpanonjohy ty lia i Kristy sady matahotse aze ka. Misy ndaty mieretseretse tie mifanipake o raha rehoe. Faie diso zay. Ty anto’e, tsy tihoe manjare mihondrahondra agnatreha i Jehovah eo ze ndaty matahotse aze. Mahavy aze hagnaja i Jehovah naho hitao mba tsy hanao raha mampikoretse ty arofo’e o tahotse iohoe. Tsy ho simba ty fifandrambesa’e amy i Rae’e an-dagnitse agney naho managne o tahotse iohoe reke.—Sal. 111:10; Ohab. 8:13.

2. Ino ty raha roe hodinehentika ato mifandrambe amy ty raha nirehafe i Davida Mpanjaka amy Salamo 86:11 ao?

2 Vakio ty Salamo 86:11. Naho fa mandineke o reha i Davida Mpanjaka rehoe rehe, le ho trea’o fa tena lahibey tama’e tihoe matahotse i Jehovah. Andao tika handineke ty fomba azontikagne ampiharagne o reha i Davida rehoe. Hodinehentika voaloha’e tie nagnino tika ro tena toko’e hatahotse i Jehovah. Faharoe, akore ty ampisehoantikagne amy ty fiaignantika isan’andro fa matahotse aze tika.

NAGNINO TY TAHINA I JEHOVAH RO FAGNEVA TY HATAHORAGNE?

3. Ino ty raha niseho va’e ho nahavy i Mosesy tena hagnaja ty tahinan’Andrianagnahare lognandro?

3 Eretsereto tie ino ty raha va’e ho nitsapa i Mosesy tamy ireke nahatrea ty voninahy i Jehovah tamy i Vohy i Horeba teoy. Rehafe ty boke Fandalinana fa “mbe tsy nisy ndaty nahatrea raha hoe izay indraike taloha ty niavia i Jesosy tan-tane etoy.” Tafara izay, le nisy anjely nirehake hoe izao: “Jehovah, Jehovah, Andrianagnahare mamindra fo, soa fagnahy, tsy tsiela vignetse, feno hasoa fagnahy miharo hatea sady tea hamarenagne, mitahiry hasoa fagnahy feno hatea hoahy ty taranake agnarivo’e, mamela fahadisoagne naho hakeo aman-tahigne.” (Eks. 33:17-23; 34:5-7) Va’e ho nitsiaro i Mosesy avao o raha niseho iohoe, naho fa nampiasa ty tahina i Jehovah reke. Tsy mahagaga areke naho nampitao o Israelitao reke tafara tatoy mba ‘hatahotse o tahinagne bey voninahitse naho fagneva ty hatahoragne’ iohoe.—Deot. 28:58.

4. Ino ty raha mila saintsaignentikagne mba hahavy antika tena hagnaja i Jehovah?

4 Tsy toko’e ho halignontikagne ka ty toetse maha ie i Jehovah naho fa mampiasa i tahina’ey tika. Agnisa izay ty heri’e, ty hilala’e, ty hatea’e ty rare’e naho ty hatea’e. Handrisike antika tena hagnaja aze ty fisaintsaignantikagne o toetse’e rehoe naho ty toetse’e hafa.—Sal. 77:11-15.

5-6. a) Ino ty dika tihoe Jehovah? b) Akore ty fomba agnatanteraha i Jehovah ty fikasà’e, arake ty Eksodosy 3:13, 14 naho ty Isaia 64:8?

5 Inogne ty raha fantantikagne miomba ty dika i tahinan’Andrianagnaharey? Maro ty manam-pahaizagne magneke tie “Manao ze Hahatò Reke” ty dika tihoe Jehovah. Midika zay fa tsy misy mahavita mikalagne i Jehovah tsy hagnatanterake ze raha tea’e hatao. Nagnino tika ro mirehake izay?

6 Ty anto’e, afake miovaova mifagnarake amy ze raha ilaegne ty Jehovah mba hagnatanterahagne ze raha safirie’e. (Vakio ty Eksodosy 3:13, 14.) Mateteke tika ro tiahivegne mba hisaintsaigne o raha agnisa ty mampiambake i Jehovah iohoe. Vita’e ka ty magnampe ty mpanompo’e tsy voririke mba hahavita hanompo aze naho hagnatanterake ty fikasà’e. (Vakio ty Isaia 64:8.) Mampiasa o fomba rehoe ty Jehovah mba hagnatanterahagne ty fikasà’e. Tsy misy afake mikalagne aze tsy hahavita izay.—Isaia 46:10, 11.

7. Ino ty azontikagne atao mba hitombo ty fankasitrahantika i Jehovah?

7 Hitombo ty fankasitrahantika i Raentikagne an-dagnitse agney naho misaintsaigne ze raha natao’e naho ty tombotsoa iaby mei’e antikagne tika. Naho fa itikagne ohatse mandineke ze raha finoro i Jehovah, le manjare tena te hagnaja aze satria mahalatsa ze raha natao’e. (Sal. 8:3, 4) Vao mainke te hagnaja i Jehovah ka tika naho fa misaintsaigne ty fomba nagnampea’e antika mba hahavita ty zoton’arofo’e. Fagneva ty ho hajaegne vata’e areke ty tahina i Jehovah! Ty anto’e, mampiseho ty maha ie aze o tahina’e iohoe, agnisa izay tihoe mahavita magnatanterake ze raha iaby safirie’e reke.—Sal. 89:7, 8.

“HAGNAMBARA TY TAHINA’O RAHO”

Namelombelogne o ndatio ty fampianara i Mosesy satria nagnasongadigne ty tahina i Jehovah naho ty maha ie aze (Fehentsoratse 8) *

8. Ino ty tea i Jehovah hatao amy i tahina’ey naho henteagne ty Deoteronomia 32:2, 3?

8 Misy tognon-kira zay nampianare i Jehovah i Mosesy taloha kede ty niziliha o Israelitao tamy i Tane Nampitamaegney ao. (Deot. 31:19) Le i Mosesy ka ty nampianatse i hiray i vahoakey. (Vakio ty Deoteronomia 32:2, 3.) Naho dinehegne ty andine’e faha-3, le trea tie tea’e ho fanta o ndatio iaby i tahina’ey fa tsy ho heveregne tie masigne loatse le tsy azo tognonegne. Tena tombotsoa hoahy o Israelitao ty nianatse o hira iohoe. Mirehake ty miomba i Jehovah naho ty tahina’e bey voninahitse o hira iohoe. Tena namelombelogne i vahoakey ty raha nampianare i Mosesy iareo, manahake o oragne mimiamia mamelombelogne o raha mitiriò. Akore ka ty hahavy ty fomba fampianarantikagne hanahake izay?

9. Akore ty azontikagne hagnamasinagne ty tahina i Jehovah?

9 Naho fa mitory isan-tragno tika ndra mitory amy ty toeragne maro ndaty, le azontikagne atoro o ndatio amy Baiboly ao tie Jehovah ty tahinan’Andrianagnahare. Azontika atao ka ty magnomey boke naho gazete iareo, ndra manoro video naho raha naboake amy ty tragnom-porarontikagne ao mirehake ty miomba i Jehovah. Toko’e hipay hirike hirehafagne ty miomba aze naho ty toetoe’e ka tika naho fa am-piasagne agne, ndra an-dakilasy agne, ndra naho fa misy tane andehanantikagne. Naho rehafentika amo o ndatio ty raha fanjaka hatao i Jehovah ho antikagne an-tane etoy, le ho tsapa iareo tie tena tea’e iareo. Magnamasigne i tahina’ey tika naho fa magnampe o ndatio hahafantatse ty maregne miomba aze. Ho taka iareo amy izay tie vande ty raha nampianaregne iareo miomba aze. Ty fampianara ty Baiboly avao ro afake hamelombelogne o ndatio.—Isaia 65:13, 14.

10. Nagnino ro tsy ampe avao ty mampahafantatse ty lily i Jehovah naho fa mampianatse Baiboly?

10 Naho fa mampianatse Baiboly tika, le toko’e hagnampe ty mpianantikagne hahafantatse ty tahina i Jehovah naho hampiasa aze. Mila ampeantikagne ka iareo mba hahafantatse soa aze. Faie mba hahavitagne izay, le misy raha mila ataontikagne. Va’e fa mahafantatse soa ty lily i Jehovah ohatse ty mpianatse Baiboly raike sady mankasitrake izay. Faie ty hatea’e i Jehovah vao ty mandrisike i mpianatsey hankatò aze? Ko haligno fa nihay i Eva soa ty lily i Jehovah faie tsy tena tea aze reke, le hoe izay ka ty Adama. (Gen. 3:1-6) Tsy ampe avao areke ty mampahafantatse ty lily i Jehovah naho fa mampianatse Baiboly.

11. Akore ty hagnampeantikagne o mpianatse Baibolio mba ho tea i Jehovah naho fa itika mampianatse iareo ty lili’e?

11 Tena fanjaka ty lily i Jehovah sady mahasoa antika ty fagnorihagne aze. (Sal. 119:97, 111, 112) Faie va’e tsy hahatsapa izay o mpianatse Baibolio naho tsy taka iareo soa fa ty hatea i Jehovah antikagne ty nahavy aze nagnomey i lily rey. Azontikagne agnonteneagne ohatse iareo tie: “Nagnino ty Jehovah ro mandily ty mpanompo’e hanao hoe izao ndra tsy hanao hoe izao? Ino ty toetse i Jehovah trea boake amo o lily iohoe?” Naho ampeantikagne mba hisaintsaigne ty miomba i Jehovah naho hampitombo ty hatea’e aze iareo, le hanjare ho tea aze iareo fa tsy tihoe ho tea ty lili’e avao. (Sal. 119:68) Hitombo ty finoa iareo sady hahavita hiaretse raha sarotse ka iareo.—1 Kor. 3:12-15.

“HANDEHA AMY TY TAHINA I JEHOVAH TIKAGNE”

Nengà i Davida hitarike aze hanao raty ty fo’e (Fehentsoratse 12)

12. Ino ty nahavy i Davida tsy nanagne fo matahotse i Jehovah tie indraike, le ino ty voka’e?

12 Tena lahibey i reha i Davida Mpanjaka amy Salamo 86:11 ao tihoey tie “anò ze hatahorako azo amy ty foko.” Nitrea’e tamy ty fiaigna’e fa mora amo o ndatio ty managne fo tsy matahotse i Jehovah. Nahatrea ampela raike niandro ohatse reke tie indraike. I Batseba ty agnara o ampela iohoe sady fa manambaly ka reke. Faie tsy mba nitolike hafa reke ndra tie hai’e soa i lily i Jehovah tihoey tie: ‘Ko magniry ty valy ty nama’o.’ (Eks. 20:17) Nanagne fo natahotse i Jehovah vao ty Davida teo? Nanjare nisy fagniriagne roe nialy ty tam-po’e tao. Te hanao firaisagne amy i Batseba reke ro te hanao ze hampifale i Jehovah ka. Faie ndra tie nitea i Jehovah naho natahotse aze ty Davida, le ndra aleo’e nagnatanterake ty fagnirian-drati’e. Nanjare nanao raha raty maro reke voka izay. Nagnafa-baraka i tahina i Jehovah-y reke sady maro ka ty ndaty tsy nanan-tsiny nijale noho ty raha natao’e, agnisa izay ty keleia’e.—2 Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12.

13. Nagnino tika ro mirehake tie nanagne fo matahotse i Jehovah indraike ty Davida?

13 Nanare i Jehovah ty Davida, le nihasoa indraike ty fifandrambesa’e tama’e. (2 Sam. 12:13; Sal. 51:2-4, 17) Tsy niafake tan-tsay i Davida tao ty voka-draty ty raha natao’e naho fa nengà’e tsy hatahotse i Jehovah ty fo’e. Nangatake tamy i Jehovah areke reke mba ho mei’e fo matahotse aze. Nivalea i Jehovah vao ze vavake natao’e zay? Ie. Nisaontsy ty Jehovah naho fa tafara tatoy tie lahilahy tena nitea aze tamy ty fo’e ty Davida.—1 Mpanj. 11:4; 15:3.

14. Ino ty raha mila eretseretentikagne, le ino ty anto’e?

14 Mampahery antikagne i tantara i Davida ignehoe. Faie mahavy antika hitao ka igne mba tsy hanao fahotagne lahibey manahake aze. Ndra fa ela tika ro nanompo i Jehovah ndra vaho tsiela, le mila mieretseretse tie: ‘Manohetse i Satana vao raho naho fa misy raha atao’e mba hahavy ahy tsy hanagne fo matahotse i Jehovah?’

Atao i Satana ze hahavy antika hagniry hanao raha raty. Faie tohero reke! (Fehentsoratse 15-16) *

15. Nagnino ty fatahoragne i Jehovah ro miaro antika tsy hagnente sare maloto?

15 Akore ohatse ty atao’o naho sendra mahita sare mahavy azo hieretsere-draty rehe amy Tele ndra amy Internet ao? Va’e le avy le hirehake rehe tie: “Tsy raha sare vetaveta anio!” Va’e ho maregne zay. Faie fa nieretserete’o vao tie agnisa ty fitaovagne ampiasae i Satana mba hahavy azo tsy hatahotse i Jehovah io? (2 Kor. 2:11) Azo oharegne amy ty famaky ampiasae ty ndaty raike mba hanapahagne hatae i sare va’e hampitombo ty fagnirian-draty am-pontika ao rey. Tsy le avy le tapake i hataey naho fa tapahe’e amy i famakỳ. Arakarake ty amantsiha i ndatỳ i hataey ty vao mainke mahalaleke ty lia i famakỳ. Le tapake avao i hataey amy ty fara’e. Naho magnente sare maloto mateteke ka ty ndaty raike, le tsy maintsy hanao fahotagne lahibey avao amy ty fara’e. Anò avao areke ze hahavy azo hanagne fo matahotse i Jehovah, le ko atao ze raha hahavy ty fo’o hagniry hanao raha raty!

16. Ino ty fagnonteneagne toko’e ho saintsaignentika naho fa misy tsapa hevetse?

16 Maro ty raha ampiasae i Satana mba hitarihagne antikagne hanao raha raty fa tsy izay avao. Akore ty ataontika naho fa miseho zay? Va’e le avy le hieretseretse tika tie: ‘Hy! Tsy raha magnahy zao io sady tsy raha mahavoaroake!’ Faie tsy maregne zay. Izao ty toko’e ho saintsaignentikagne naho fa misy tsapa hevetse: ‘Tsy raha ampiasae i Satana mba hahavy ahy hanao raha raty avao itoio? Naho manao ty raha raty toy raho, tsy ho afa-baraka vao ty tahina i Jehovah? Hahavy ahy hifandrambe maifitse amy i Jehovah vao ty fanoako itoy sa hahavy ahy hihalavitse aze? Dineho soa reo, le mangataha fahendreagne amy i Jehovah mba tsy hahavy azo hagnamaivagne ty vale o fagnonteneagne reo. (Jak. 1:5) Ho voaro tikagne naho manao izay. Hahavita hanohetse tsapa hevetse manahake i Jesosy ka tikagne amy izay sady hoe mirehake tie: “Mberoagne agne rehe Satana!”—Mat. 4:10.

17. Nagnino ro tsy soa naho engantikagne ho voazarazara ty fontika? Hazavao amy ty ohatse.

17 Tsy soa naho engantikagne ho voazarazara ty fontikagne. Eretsereto tie misy ekipa mpanao laboly raike tsy miharo saigne. Ty ila’e amy iareo mipay voninahitse hoahy ty tegna’e, ty ila’e manao ze tea’e hatao avao naho fa mihisa, le ty ila’e tsy magnaja i mpampiofagne iareoy. Mieretseretse vao rehe tie handrese o ekipa iohoe? Raha tsy hisy izay. Ze ekipa miharo saigne avao ro mandrese. Hoe izay ka fa toko’e ho trea amy ty raha eretserete’o naho irie’o vaho ty raha tsapa’o tie tena tea’o ty Jehovah. Faie ko haligno fa tea i Satana naho mifanohetse reo. Atao i Satana areke ze hahavy ty fagnirian-draty agnatentikagne ao hitombo amy izay manjare sarotse amantikagne ty hankatò ty lily i Jehovah. Faie teao amy ty fo’o ty Jehovah amy izay rehe afake manompo aze avao. (Mat. 22:36-38) Ko engagne hampizarazara ty fo’o ty Satana!

18. Tapa-kevetse ty hanao ino rehe, arake ty Mika 4:5?

18 Tahafo ty Davida, le mivavaha amy i Jehovah mba hagnomea’e azo ‘fo matahotse aze.’ Anò tanjogne ty hampihatse o vavake iohoe. Atorò amy ze fanapaha-kevetse rambese’o isan’andro fa tena matahotse i Jehovah rehe. Fagneva ty hatao tihoe Vavolombelo i Jehovah vata’e rehe naho manao izay. (Ohab. 27:11) Ho afake hirehake manahake i Mika mpaminany tika amy izay tie, ‘handeha amy ty tahina i Jehovah Andrianagnaharentikagney lognandro tika.’—Mika 4:5.

HIRA 41 Mba Henoy ny Vavaka Ataoko

^ feh. 5 Handineke ty vavake natao i Davida rehafegne amy Salamo 86:11, 12 ao tikagne amy ty lahatsoratse toy. Ino ty dika tihoe matahotse ty tahina i Jehovah? Nagnino tika ro toko’e hatahotse ndra hagnaja ty tahina i Jehovah? Nagnino ro miaro antika tsy hanao raha raty ty fatahoragne ty tahina i Jehovah?

^ feh. 53 SARE: I Mosesy mampianatse hira. Tena nagnomey voninahitse i Jehovah o hira iohoe.

^ feh. 57 SARE: Tsy nanohetse ty fagnirian-draty tam-po’e tao ty Eva. Tsy hoe izay tika satria tsy magnente sare ndra mamaky mesaze va’e hahavy antika hanagne fagnirian-draty naho hagnafa-baraka ty tahina i Jehovah.