Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

I Onésime naho i Géraldine

Nahazo Fitahiagne Maro Iareo Naho fa Niheregne An-tanendraza Iareo Agne

Nahazo Fitahiagne Maro Iareo Naho fa Niheregne An-tanendraza Iareo Agne

MARO ty rahalahy naho rahavave nienga ty tanendraza’e mba hikarama an-tane hafa agne. Faie niheregne iareo naho fa tafara tatoy. Fa nagnino? Satria te hifindra amy ty toeragne ilàgne mpitory maro iareo mba hampisehoagne ty hatea iareo i Jehovah naho o ndatio. (Mat. 22:37-39) Inogne iaby ty raha tsy maintsy nafoe iareo? Le inogne iaby ka ty fitahiagne niazo iareo? Andao tika hagnente ty tantara ty rahalahy naho rahavave niheregne ta Cameroun agne.

“TAMY TY TOERAGNE MARO FIAGNE ZAHAY RO NAGNARATO”

Hirike a Cameroun agne ty rahalahy raike atao tihoe Onésime. Nienga o tanendraza’e iohoe reke tamy taogne 1998, le nipetrake ta an-dafe agne tagnate ty 14 taogne. Naho fa nagnatreke fivoriagne reke tie indraike, le nisy fagnoharagne zay nirehafe ty rahalahy nanao lahajaka tamo o andro iohoe. Miomba ty asa fitoriagne i fagnoharagney. Hoe reke: “Misy ndaty roe mpiragnetse magnarato amy ty toeragne sambe hafa. Le ty raike amy iareo nahazo fiagne maro fa ty raike tsy ampe avao. Akore ty hatao i raike tsy ampe avao ty niazo’ey? Tsy hifindra amy i toeragne raike maro fiagney agne vao reke?”

Nahavy i Onésime nieretseretse ty hiheregne a Cameroun agne i fagnoharagne ignehoe. Ty anto’e, maro ty ndaty te hianatse Baiboly agne, ie amy izao tsy ampe ty mpitory agne. Faie natahotse reke, satria fa ela ty nitoboha’e tan-dafe agne, le va’e fa tsy ho zatse aze sasa ty fiaignagne a Cameroun agne. Nandeha nitilike i Cameroun hey areke reke tagnate ty enem-bolagne mba hahatreava’e tie ho vita’e avao vao ty hipetrake agne indraike. Ie tamy 2012, le niheregne agne tanterake reke.

Hoe ty Onésime: “Nila nizatse ty toets’andro naho ty fomba fiaignagne agne raho. Tsy maintsy nizatse nitoboke amy i seza hatae ka raho naho fa nivory.” Sady somimoke reke ro nirehake hoe izao: “Faie nikezake avao raho mba tena hifantoke amy i fivoriagney, le nanjare nagnaligno i seza malemele tamy i Anjomba nivoriako tan-dafe agney.”

Nanambaly i Géraldine ty Onésime tamy 2013. Nitoboke ta Frantsa agne tagnate ty sive taogne ty Géraldine. Faie niheregne ta Cameroun agne tafara izay satria agne ty tanendraza’e. Inogne ty fitahiagne niazo iareo mirovaly noho iareo nanao voalohan-draha ty fanompoagne i Jehovah? Hoe ty Onésime: “Niarake nagnatreke Sekoly ty Mpitory i Fanjakagney zahay, le nanompo amy Betela ao tafara izay. Tagnate ty tao’e raike eo ho eo avao, le 20 ty isa ty mpianatse Baiboly natao badisa tamy fiangona’ay tao. Tsapako tie tena amy ty toeragne maro fiagne vata’e ty misy ahy amy izao.” (Mar 1:17, 18) Hoe ka ty Géraldine: “Nahazo fitahiagne maro tsy arake ty nieretseretako aze raho.”

MAHAFALE TY MAHATREA O NDATIO MANDROSO ARA-PAGNAHY

I Judith naho i Sam-Castel

Boake a Cameroun agne ty Judith, faie nifindra ta Etazonia agne. Nagniry ty hampitombo ty fanompoa’e reke tamy ireke tagney. Hoe reke: “Mateteke raho ro mitilike ty keleiako a Cameroun agne. Tena nanahelo mafe raho isake tie hiheregne a Etazonia agne satria tsy foeko ty hienga i ndaty nanomboke nampianareko Baiboly tagne rey.” Faie ndra tie teo zay, le nisalasala ty hiheregne hitoboke a Cameroun agne reke. Ty anto’e, soa ty karama’e tie ta Etazonia agne sady nahafaha’e nikarakara i baba’e. Ty anto’e, tsy salama ty baba’e. Faie niantehetse tamy i Jehovah ty Judith, le nifindra ta Cameroun agne avao. Nirehake reke tie nisy fotoagne nimanigna’e ty fiaigna’e ta Etazonia agne. Faie nivavake tamy i Jehovah reke mba hagnampe aze tsy hifantoke loatse amy izay. Nisy mpiandraikitse faritse naho ty vali’e zay ka nampahery aze.

Izao ty raha nirehafe i Judith: “Tagnate ty telo taogne teo ho eo, le efatse ty isa ty ndaty nampeako mba ho vita badisa. Tena mahafale ahy ty mahatrea iareo mandroso ara-pagnahy.” Nanjare mpisava lalagne manokagne reke naho fa tafara tatoy. Manao asa ty faritse miarake amy i Sam-Castel vali’e reke amy izao. A nanao akore i baba’e tsy nisalamay? Nahatrea lapotaly nivognogne handrasa aze maimaim-poagne tan-tane hafa agne ty Judith naho ty keleia’e. Tena nifale iareo satria nivita soa avao i fandrasagne i baba’ey.

TSAPA’AY FA TENA NANOHAGNE ANAY TY JEHOVAH

I Caroline naho i Victor

Nanohy fianaragne ta Kanada agne ty rahalahy raike atao tihoe Victor naho fa nivita ty fianara’e tamy Lisé ta Cameroun agne. Namaky lahatsoratse raike tamy ty Fitalakesan-davitse mirehake miomba ty fianaragne ambone reke tie indraike. Naho fa boake namaky io reke, le nanapa-kevetse tie hajano’e ty fianara’e amy i Oniverisite egne fa ndra aleo’e hianatse asa. Hoe reke: “Tsiela tafara izay, le nahita asa raho. Nanjare afake nanao mpisava lalagne ka raho. Fa ela ty nagniriako hanao izay.” Nanambaly i Caroline ty Victor tafara tatoy, le nitilike i Cameroun iareo. Naho fa nitilike ty Betela i Cameroun iareo, le nisy rahalahy nandrisike iareo tie: “Mba dinedineho’areo avao tie kera afake manompo a Cameroun eto nareo.” Le hoe ty Victor: “Tsy haiko tie inogne ty misakagne anay tsy hanompo eto. Izahay ka toe fa nagnatsotra ty fiaigna’ay.” Ndra tie nanagne olagne ara-pahasalamagne aza ty Caroline, le nitapa-kevetse ty hifindra a Cameroun agne avao.

Nanao mpisava lalagne maharetse ty Victor naho i Caroline mba hahafaha iareo hagnampe o ndaty maro te hianatse Baibolio. Tsy nila niasa hey iareo tamy ty voaloha’e satria mbe niampe ty vola tam-pela tagna iareo teo. Naho fa nilany i vola iareoy, le niasa ta Kanada agne hey iareo, amy izay manam-bola hahafaha iareo hanohy ty fanompoa iareo a Cameroun agne. Inogne iaby ty fitahiagne niazo iareo? Nagnatreke Sekoly ty Mpitory i Fanjakagney iareo, le tinendre ho mpisava lalagne manokagne tafara izay. Mpanao fagnoregnagne iareo amy izao. Hoe ty Victor: “Tsapa’ay tie tena nanohagne anay ty Jehovah naho fa izahay nagnatsotra ty fiaigna’ay.”

MAHAFALE TY MAGNAMPE O NDATIO MBA HANOKAN-TEGNA HOAHY I JEHOVAH

I Stéphanie naho i Alain

Boake a Cameroun agne ty Alain, faie nianatse tamy oniverisite ta Alemaina agne. Namaky i taratasy milimpy manao tihoe Ry Tanora—Inona no Tanjonareo eo Amin’ny Fiainana? reke tamy 2002. Nandrisike aze hagnatratse tanjogne ara-pagnahy o taratasy milimpy iohoe. Nagnatreke Sekoly Fampiofagnagne amy ty Fanompoagne reke tamy 2006, le tinendre hanompo a Cameroun, a tanendraza’e agne tafara izay.

Nahita asa tapa-potoagne ty Alain naho fa niavy agne. Naho fa nandeha ty fotoagne, le nahita asa hafa mba soasoa ty karama’e zay reke. Faie naho fa tinendre ho mpisava lalagne manokagne reke tafara tatoy, le avy le nagneke. Nampitomboe i sefo’ey ty karama’e, amy izay reke mijanogne. Faie tsy nimete reke satria fa tapa-kevetse ty ho mpisava lalagne manokagne. Nanambaly i Stéphanie ty Alain naho fa tafara tatoy. Boake a Cameroun agne reke faie nipetrake ta Frantsa agne tagnate ty taogne maro. Ino ty olagne natrehe’e naho fa niheregne ta Cameroun agne indraike reke?

Hoe ty Stéphanie: “Nanjare tsy salama mateteke raho satria nisy raha ila’e tsy nizakako. Faie nisy fagnafoly zay nila nateleko tsy tapake, le tsy nagnahy avao raho.” Nitahie i Jehovah ty fiareta o mpivaly rehoe. Hoe ty Alain: “Maro ty ndaty te hianatse Baiboly nitrea’ay, naho fa nitory tamy i tanàgne raike mitokagne atao tihoe Katé zay zahay. Afake nitarike fampianaragne Baiboly tamy ty alala ty telefony ka zahay naho fa tafara tatoy. Nivita badisa ty roe lahy tamo o ndaty nampianare’ay rehoe, sady nanjare nisy antoko mpitory ka ty tao.” Hoe ka ty Stéphanie: “Tsy misy mahafale mandikoatse tihoe magnampe o ndatio mba hahafeno fepetse hanokagne ty fiaigna’e hoahy i Jehovah. Mateteke zahay ro mahatsapa hoe izay.” Manao ty asa ty faritse ty Alain naho i Stéphanie amy izao.

‘LE IZAY VATA’E TY NATAO’AY’

I Léonce naho i Gisèle

Nianatse ho dokotera ta Italia agne ty Gisèle. Nisy mpivaly mpisava lalagne raike zay nampianatse Baiboly aze tamo o fotoagne iohoe, le natao badisa reke naho fa tafara tatoy. Nanjare te hampitombo ty fanompoa’e ty Gisèle naho fa nahatrea ty fiaignagne tsotra nanagna o mpivaly rehoe. Naho fa nivita areke i fianara’e ho dokoteray, le nanomboke nanao mpisava lalagne maharetse reke.

Te hampitombo ty fanompoa’e ty Gisèle, le nagniry hiheregne ta Cameroun agne. Faie maro ty raha nampinekoneko aze. Hoe reke: “Fa nanagne zo ara-dalàna hitoboke a Italia agne raho. Tsy maintsy hafoeko areke zay. Tsy maintsy hafoeko ka ty ragneko naho ty keleiako mipetrake a Italia agne.” Faie ndra tie teo zay, le niheregne nipetrake ta Cameroun agne avao indraike reke tamy Mey 2016. Nanambaly i Léonce reke naho fa tafara tatoy. Nagnontane iareo ty sampagne ta Cameroun tao tie kera afake mifindra a Ayos agne iareo, satria mila mpitory maro ty agne.

Nanao akore ty fiaigna iareo naho fa nifindra ta Ayos agne iareo? Hoe ty Gisèle: “Mateteke ro tapake agnate ty heregnandro maromaro ty jiro atoy, le tsy misy ty mba hanarizeva’ay i telefoni’ay rey. Mateteke ka zahay ro tsy afake niasa noho ze raha zay. Nianatse nahandro amy ty hatae ka raho. Mateteke zahay naho fa hariva ro mandeha mantsaka rano satria tsy maro ndaty ty amy izay. Laborete ty itaona’ay rano sady minday torisa ka zahay mba hipilia’ay i lalagney.” Ino ty nagnampe iareo hahavita hiatreke izay? Hoe ty Gisèle: “Ty fagnahy masy i Jehovah ty nagnampe anay. Nifanohagne avao ka zahay mirovaly. Nampahery naho nagnomey vola hagnampeagne anay ka kindraike ty keleia’ay naho ty nama’ay.”

Tsy nanegnegne vao ty Gisèle noho ireke niheregne ta tanendraza’e agne indraike? Tsy mba nisalasala reke nirehake tie: “Aha’a, tena tsy manegnegne ndra kidikidy raho.” Hoe ka reke: “Maregne fa tsy mora tamako ty fiaignagne tatoy tamy voaloha’e sady nisy fotoagne ka raho nikivy. Faie nirese’ay avao o olagne rehoe. Hai’ay tie nila nampitombo ty fanompoa’ay zahay, le tsapa’ay tie izay vata’e ty natao’ay. Nitoky tamy i Jehovah zahay, le nanjare nahatsiaro ho marine aze.” Nagnatreke Sekoly ty Mpitory i Fanjakagney ty Léonce naho i Gisèle, le mpisava lalagne manokagne tsy maharetse iareo amy izao.

Ndra tie eo aza ty raha sarotse va’e hanjò o mpagnaratò, le mila misikigne herim-po iareo naho te hahazo fiagne maro. Vognogne hamoe ty raha va’e ho tena tea’e ka o rahalahy naho rahavave te hiheregne amy ty tanendraza’e agneo. Manao izay iareo satria te hagnampe o ndaty tso-pò te haharey ty hafatse miomba i Fanjakagney io. Azo antoke fa tena tsy haligno i Jehovah ty asa mafe natao o mpitory rehoe naho ty hatea naseho iareo hoahy ty tahina’e. (Neh. 5:19; Heb. 6:10) Naho mila mpitory maro areke ty an-tanendraza’o agne, vognogne hiheregne agne vao rehe mba hagnampe iareo? Naho manao izay rehe, le homey i Jehovah fitahiagne maro.​—Ohab. 10:22.