Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Ty Anto’e Inoa’ay fa Misy ty Mpamorogne

Ty Anto’e Inoa’ay fa Misy ty Mpamorogne

Ty Anto’e Inoa’ay fa Misy ty Mpamorogne

Magneke ty manam-pahaiagne maro amy ty sehatse sambe hafa, fa nisy namorogne o raha finorogneo sady tena mahay ty namboatse aze. Mihevetse iareo fa tsy maregne ty finoagne tihoe kisendrasendra avao ty nampisy i raha managne aigne bey pitsopitso’e an-tane etoy rey. Izay ty mahavy ty mpahay siansa naho mpikaroke maro hino, fa nisy namorogne ze kila raha.

Manjare Vavolombelo i Jehovah ty ila’e amy iareo. Magneke iareo fa i Andrianagnahare rehafe ty Baibolỳ ty namboatse ze kila raha. Ino ty anto’e? Nagnadikadigne ty ila’e amy iareo ty mpanoratse Mifohaza! Va’e hahaliagne azo ty raha nirehafe’e. *

‘Bey Pitsopitso’e Tsy Taka ty Saigne’

WOLF-EKKEHARD LÖNNIG

MOMBAMOMBA AHY: Nanao fikarohagne miomba ty fiovà ty fototarazo raho tagnate ty 28 taogne lasa. Tagnate ty 21 taogne tamy ireo raho, le niasa tamy ty Fikambanagne Max Planck Mikaroke Miomba ty Famboleagne a Cologne, Alemaigne agne. Fa ho 30 taogne zao zay ty naha androanavi-pagnahy ahy tamy ty fiangona ty Vavolombelo i Jehovah.

Treako tamy ty fikarohagne nataoko miomba ty fototarazo naho ty firafy ty vatagne vaho ty fomba fiasa’e, fa bey pitsopitso’e o raha managne aigneo, sady mateteke rey tsy takatse ty saigne. Vao mainke naharese lahatse ahy zay fa tsy maintsy nisy manam-pahaiagne namorogne o raha managne aigneo, ndra ty fara’e kidikidike ama’e aza.

Hay o mpahay siansao soa fa bey pitsopitso’e o raha managne aigneo. Faie mateteke rehafegne fa vokatse ty evolisiona ndra fiovagne erike o raha mahaveregne reo. Misy ka mandroso hevetse hanoheragne ty fitantaragne miomba ty famorognagne amy Baiboly ao. Faie naho ty fahatreavako aze, le treako fa diso i hevetse rey naho fa ampitahaegne amy ty porofo ara-tsiansa. Nandineke soa i hevetse rey raho tagnate ty taogne maro. Nandineke soa o raha managne aigneo naho o lalàna mifehe ze kila rahao raho, le treako fa milamigne soa o lalàna rehoe mba hisia ty fiaignagne an-tane etoy. Izay ty naharese lahatse ahike fa misy ty Mpamorogne.

“Nisy Namorogne ze Kila Raha Treako”

BYRON MEADOWS

MOMBAMOMBA AHY: Mipetrake a Etazonia eto raho, sady miasa amy NASA ao. Amy ty sampan-draharaha miomba ty tara-pahazavagne manokagne atao tihoe lazera raho tie miasa. Amo o fotoagne zao raho, le mandrambe anjara amy ty famorognagne teknike vaovao, ahafahagne magnaramaso soa ty toe-tsandro magneran-tane naho ty fisehoan-draha amy ty planeta hafa agne. Androanavi-pagnahy amy ty fiangona ty Vavolombelo i Jehovah a Kilmarnock, a Virginie agne raho.

Mateteke raho mampiasa lalàna fizika amy ty fikarohagne ataoko. Mamantatse ty anto’e naho ty fomba isehoa ty raha ila’e raho. Mahatrea porofo mazava raho amy ty asako fa nisy namorogne ze kila raha treako. Mino raho fa mifagnarake soa amy ty siansa ty agnekeagne tie Andrianagnahare ty nampisy o raha finorogneo iaby. Tena tsy miovaova ty lalàna mifehe o natiorao, le voatere magneke raho fa nisy namorogne naho nandamigne rey.

Naho mibaribary areke fa misy ty Mpamorogne, le nagnino o mpahay siansa marò ro mino ty evolisiona? Va’e le avy le hagnatsoake hevetse vao iareo ndra tie mbe tsy nahatrea porofo aza? Fitrea ty raha hoe izay amo o mpahay siansao. Faie tsy voatere hahavy azo hagnatsoake hevetse maregne ty fandineha’o ty raha raike ndra tie hoe mampieke aza zay. Ty ndaty mikaroke miomba ty lazera ohatse le va’e hizizo fa karazan’onja manahake onjam-peò o hazavagneo. Hoe izay ty fomba isehoa io mateteke. Faie ampaha’e amy ty raha misy avao zay, satria misy porofo hafa mampiseho fa hoe potepoten-draha kidikidy maromaro mitambatse o hazavagneo. Tsy magnente naho tsy ty ampaha ty porofo misy avao ty ndaty mizizo fa maregne o evolisionao. Fa managne ty heve’e reke, le misy voka’e amy ty fomba fahatreava’e ty raha misy zay.

Gaga raho fa misy magneke fa maregne o evolisionao. Faie iareo rehafegne fa “manam-pahaiagne” miomba io aza tsy mitovy hevetse ty amy ty fomba nisehoa io. Eretsereto ohatse tie, misy manam-pahaiagne miomba ty kajy mirehake fa mira 4 ty roe ampeagne 2. Ty hafa ka mirehake fa mira 3 io ndra 6. Heke’o ho maregne vao ty siansa miomba ty kajy, naho tsy mitovy hevetse hoe izay ty manam-pahaiagne miomba io? Ty raha azo porofoegne naho anoagne fagnandramagne vaho azo aheregne atao avao ro eké o siansao. Naho izay areke, le tsy mifagnarake amy io ty firehafagne fa boake amy ty raha raike miova erike ze karazan-draha managne aigne iaby.

“Tena Tsy Misy Raha Miboake Boake amy ty Raha Tsy Misy”

KENNETH TANAKA

MOMBAMOMBA AHY: Mpikaroke miomba ty tane raho, sady miasa amy ty Fikambanagne Amerikana Magnadihady Miomba ty Tane, a Flagstaff, Arizona ao. Fa ho 30 taogne zay ty nandrambesako anjara tamy ty fikarohagne miomba ze raha agnate tane ao naho ty planeta hafa. Nanoratse lahatsoratse miomba ty fikarohagne nataoko raho, sady namboatse ty sare ty planeta Mars. Maro tamy iareo ty niboake tamy ty gazete ara-tsiansa ofisialy. Vavolombelo i Jehovah ka raho sady manokagne 70 lera isam-bolagne mba handrisihagne o ndatio hamaky Baiboly.

Nampianaregne hino ty evolisiona raho, faie tsy neké ty saiko tie niavy ho aze avao i hery fara’e lahibey nampisy ze kila rahay. Tsy maintsy ho boake amy ty Mpamorogne raike matanjake o hery iohoe. Tsy ombia hisy ty raha hiboake boake amy ty tsy misy. Treako boake agnate Baiboly ao ka ty porofo mavesan-danja, magnamaregne fa nisy namorogne ze kila raha. Mirehake raha maro mifanandrife amy ty fahalalagne ara-tsiansa anagnako zay. Agnisa izay tihoe bontolitoly ty tane toy sady “tsy misy raha ihantogna’e.” (Joba 26:7; Isaia 40:22) Voasoratse amy Baiboly ao zay ela bey taloha ty nahaia o ndatio nagnaporofo izay.

Dineho ty fomba namboaragne antikagne. Managne vavahadin-tsaigne maromaro tikagne, managne ty maha ie antikagne, afake misaigne naho mifandrambe amy ty hafa, sady managne fihetseham-po. Fa ty tena mampiambake antikagne, le itikagne afake mahatsapa ho teagne naho mankasitrake izay sady maneho hatea ka. Tsy hay porofoegne amy ty alala ty evolisiona ty anto’e anagna o ndatio o toetse mahafinaritse rehoe.

Eretsereto zao: ‘Tena azo itokisagne vao i foto ty fagnazavagne manohagne ty evolisionay?’ Ndra ty fagnazavagne amy ty boke nisorate ty manam-pahaiagne miomba ty tane aza, tsy feno naho sarotse takaregne sady mikorontagne. Tsy vita o mpanohagne ty evolisionao ty magnaporofo ty fomba hevere’e fa nisehoa io, amy ty alala ty teknike fampiasae ty mpahay siansa amy ty laboratoara. Ndra tie soa aza ty teknike ampiasae o mpahay siansao, le mateteke iareo mipay tombo’e hoahy ty tegna’e avao sady misy voka’e amy ty fomba agnazava’e ty fikaroha’e zay. Fantatse ka fa misy mpahay siansa mandroso ty heve’e manokagne naho fa tsy ahatreavagne vokatse ty fikarohagne atao’e, ndra ahatreavagne raha mifanipake. Ty asa’e naho ty fiambena’e ty voninahy ty tegna’e ro lahibey ama’e.

Amy ty maha mpahay siansa naho mpianatse Baiboly ahy, le nikezake raho hahafantatse soa ty tena maregne mifagnarake amy ty fandinehagne atao naho o raha fa voaporofò. Ty finoagne ty fisia ty Mpamorogne ro tena maregne naho ty fahatreavako aze.

“Mibaribary fa Tena Nikaliegne Soa ty Fomba Namboaragne o Selao”

PAULA KINCHELOE

MOMBAMOMBA AHY: Fa an-tao’e maro zao ty nanoako fikarohagne miomba ty sela naho ty molekiola vaho ty raha miaigne kininio’e. Miasa amy ty Oniversite Emory Atlanta a Etazonia agne raho zao. Mampianatse Baiboly an-tsitrapo ze ndaty mirehake rosiana ka raho.

Nandaligne ty miomba o selao naho ty raha agnate’e ao tagnate ty 4 taogne raho tamy i raho nianatse ty miomba o raha managne aigneo. Naho izay areke, le nitombo ty fahafantarako ze raha agnate o selao ao (ADN, ARN, proteinina), naho ty fomba ahazoa’e hery boake amo o hanegneo. Gaga raho nahatrea fa bey pitsopitso’e i raha rey, sady milamigne soa vaho tsy misy diso. Tena rese lahatse raho nahatrea ty hamaro ty raha nianara o ndatio miomba ty sela, faie vao mainke gaga raho mieretseretse ty hamaro ty raha mbe mila ianaragne. Mibaribary fa nikaliegne soa ty fomba namboaragne o selao, le izay ty agnisa ty anto’e ninoako fa misy ty Andrianagnahare.

Nianarako amy Baiboly ao fa i Jehovah Andrianagnahare o Mpamorogne iohoe. Magneke raho fa sady Mpamorogne tena mahay reke, ro Rae soa fagnahy naho bey hatea, sady mikarakara ahy. Magnazava ty anto’e iaignantikagne o Baibolio sady mampitamà hoavy sambatse.

Naho fa ampianaregne miomba ty evolisiona o ajajao tie an-dakilasy agne, le va’e hisalasala tie inogne ty toko’e hinoa’e. Va’e hampivali-doha zay. Va’e hitsapa ty finoa’e zay naho mino an’Andrianagnahare reke. Faie afake miatreke ze tsapa hevetse zay iareo, naho mandineke o raha finorogne mahaveregne marò, sady mikezake hampitombo lognandro ty fahalala’e miomba i Mpamorogney naho ty toetse’e. Nanao izay raho, le nagnatsoake hevetse fa maregne ty raha tantarae ty Baiboly miomba ty famorognagne sady tsy mifanohetse amy ty tena siansa.

“Lalàna Tsotra Sady Mahagaga”

ENRIQUE LEMUS

MOMBAMOMBA AHY: Vavolombelo i Jehovah raho sady mpitory marain-tsy hariva. Manam-pahaiagne miomba ty lalàna matematika ampifandrambesegne amy ty fizika raho, sady miasa amy ty Oniversitem-panjakagne a Meksika ao. Trea o mpahay siansao fa ty vasiagne agnate ty vondrom-basiagne ila’e, le mitambatse agnivo’eo sady miparitake tsikedekede. Eretseretegne fa ty hery misintogne naho ty hafanagne ty mahavy izay. Manao fikarohagne hagnazavagne izay raho ty amo o fotoagne zao. Nandineke ty pitsopitso’e sarotse takaregne miomba ty fiasa ty ADN ka raho.

Bey pitsopitso’e o raha managne aigneo, le tsy azo inoagne tie kisendrasendra avao ty nampisy aze. Magnaporofo izay ohatse ty fagnazavagne maro agnate ty molekiola o ADN-o ao. Naho fa ampiharegne ty lalà o matematikao, le trea fa ndra ty krômôzôma raike avao (mipiteke amy ty ADN) aza, le tsy azo inoagne tie niavy ho aze avao! Amako le tena hagegeagne ty hiheveragne fa vokatse ty hery tsy manan-tsaigne ty nampisy ty krômôzôma raike naho ze raha managne aigne misy pitsopitso’e maro mahaveregne.

Ankoatse izay, le nandineke o raha finorogne bey pitsopitso’eo raho ndra ty fara’e kidikidike ama’e aza, ndra ty fihetseketsefa o vahen-dagnitse jabajaba amo o rahogneo eio. Tena gaga raho mieretseretse fa o lalàna tsotra sady mahaveregneo ty mibaiko ty fihetsefa iareo. Ty voka o lalàna rehoe ty mampiseho fa tsy vita tihoe tsy misy fetra’e ty fahaia i namorogne azey matematika, fa mpanao sare hoso-doko tena mahay ka.

Mateteke o ndatio gaga naho fa irehafako tie Vavolombelo i Jehovah raho. Kindraike iareo veren-draha tie akore ty nahavy ahike hino an’Andrianagnahare. Rare’e ty ahy iareo naho gaga, satria ty ankamaroa o fivavahagneo tsy mandrisike ty mpivavake ama’e ao mba hangatake porofo ty raha ampianaregne aze ndra handineke ty raha inoa’e. Faie mandrisike antikagne hampiasa ty ‘saintikagne’ o Baibolio. (Ohabolana 3:21) Ty fomba namboaragne o raha finorogneo naho ty porofo amy Baiboly ao ro mandrese lahatse ahike fa tena misy ty Andrianagnahare sady mijanjigne ty vavake ataontikagne.

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 3 Tsy voatere hitovy amy ty mpampiasa aze, ty heve o manam-pahaiagne amy ty lahatsoratse toy ato reo.

[Sare]

Planeta Mars: Courtesy USGS Astrogeology Research Program, http://astrogeology.usgs.gov