Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Ty Raha Misy Magneran-tane

Ty Raha Misy Magneran-tane

Ty Raha Misy Magneran-tane

‘Ty agnate riake agne ro toeragne mivelatse sady agnisa ty sarotse iaignagne. Faie ahatreavagne raha managne aigne ty agne, ndra aia ndra aia ty agnenteagne aze, sady tena maro iareo kindraike.’​—NEW SCIENTIST, GRANDE-BRETAGNE.

Tsy ela zay, le nisy raharaha ara-pitsaragne natao modely, ty a Harrisburg, a Pennsylvanie (Etazonia) agne. Namoake lily o mpitsarao, fa ‘tsy arake ty lalàm-pagnoregnagne naho [ty famorognagne ro] ampianaregne amy ty lakilasim-panjakagne agne fa tsy evolisiona.’​—NEW YORK TIMES, ETAZONIA.

‘Mandietse ty fampianaragne miomba ty evolisiona ty an-tsasa’e mahery amo o Amerikanao’, arake ty fitsapan-kevetse natao ty mpanao gazete, tamy 2005.—NEW YORK TIMES, ETAZONIA.

Misy sokake jabajaba atao tihoe Harriet, amy ty toeragne fagnenteagne biby a Brisbane, Aostralia agne. Boake amy ty tokonose i Galápagos io, sady 175 taogne ro milanja 150 kilo. Io ty “biby fantatse fa tena antetse magneran-tane.”​—AUSTRALIAN BROADCASTING CORPORATION.

Trea ty mpikaroke a Soisa agne ty fomba orihe ty karazan-tsako ila’e mba hiarovan-tegna amy ty anagno mpanimba tsako a Eoropa agne. Misy fofogne aboa’e ty amy i tane i tiria’ey eo. Manintogne oletse kidikidy i fofogney, le ireo ty mamono ty toeragne misy o karazan’anagno io voaloha’e.​—DIE WELT, GERMANY.

Azo Alake Sare ty Horita Jabajaba Raike

Samba’e ro niazo o mpahay siansao alake sare ty horita raike. Sady jabajaba io ro mbe velogne tamy ty toeragne voajagnahare misy aze, marine ty Tokonose Bonin (Japon). Horita kedekede naho tsitsike ro natao o mpahay siansao fandrike, sady naraviravi’e tamy lengo i fitifiran-tsarey eo. Nirefe valo metatse teo ho eo ty horita niboake boake amy ty 900 metatse agne.

“Nihinagne Ahetse o Dinôzôrò”

“Tena gaga o mpahay siansao”, hoe ty tatetse fampahafantaragne vaovao raike, fa kay “nihinagne ahetse o dinôzôrò.” Ty fandinehagne ty tay ty dinôzôro taloha, ta Inde agne, ty nahafantara iareo izay. Tena tsy nampoize iareo zay. Niheveregne fa “ela bey tafara ty nanjavogna o dinôzôrò vaho nisy o ahetseo, sady nanagne i karazanife fitsakoagne raven-draha marokoroko” rey o biby reo. Hoe ty Caroline Stromberg, manam-pahaiagne mpandineke sisan-draha mitiry, sady nitarike ty ekipa nahatreavagne i raha vaovaoy: “Tena tsy nieretseretse ty ankamaroa o ndatio tie nihinagne ahetse [o dinôzôrò].”

Akore ty Fomba Fitiligna o Tanteleo?

Somonga ty nirehafagne tie voaporofo o ezegnerao fa tsy afake mitiligne o tanteleo. Hoe tsy ampe hery hagnongahagne ty vata’e ty biby kedekede “mavesatse” hoe irey, satria fohe ty ela’e. Mba hahafantaragne ty tsiambaratelo o biby kedekede iohoe, le ‘nitifire [o ezegnerao] sare o tantele mitilitiligneo, le sare 6 000 isan-tsegondra ro azo’, hoe ty New Scientist. “Hafa” ty fomba fitiligna o tanteleo hoe iareo. Nirehake ty raike amy i mpikaroke rey, fa ‘velare o tanteleo mahitsy i ela’ey le atao’e afara agne, ahodi’e reke naho fa avy eo, le ahere’e aloha agne indraike. Malakilaky ty fanoa’e izay satria in-230 isan-tsegondra. Hoe alisin-drapolany zay sady afake mihodigne mahitsy io ro afake mihodigne mitsangagne.’ Va’e hagnampe o ezegnerao amy ty fagnamboaragne o alisin-drapolanio zay. Hahavita rapolany mora entegne iareo tie amy izay.

Mahay Mihira o Kotikao

‘Mahay mihira o kotikao, sady sarotse manahake o vorogneo ty hira’e naho fa mipay valy reke’, hoe ty New Scientist. Malakilaky loatse ty hira o kotikao, le tsy rey ty sofintikagne. Izay ty tsy ahafantaragne aze. Trea ty mpikaroke a Saint Louis, a Missouri (Etazonia) agne, fa ‘milamigne soa ty feo aboa ty kotika lahi’e, le azo atao tihoe “hira.” ‘Izay ty mampiambake kede o kotikao. Ty raha managne aigne mampinono mahay mihira ankoatse o kotikao, le ty trozogne, dauphin, ty kananavy ila’e, vaho o ndatio.