Hagnente ty agnate’ao

Mampisy Filongoagne ty Fialan-tsiny

Mampisy Filongoagne ty Fialan-tsiny

Mampisy Filongoagne ty Fialan-tsiny

“MANAN-KERY ty fialan-tsiny. Mandamigne aly am-pilaminagne, mamoagne ty tsy fifagnaraha o firenenao, mahavy o fanjakagneo hieke fa mijale ty vahoa’e, sady mampifandrambe ty ndaty tsy nifankahazo.” I Deborah Tannen, manam-pahaiagne amy ty Oniverisite Georgetown a Washington agne ty nanoratse o rehake reo.

Hamafese ty Baiboly fa mateteke ty fialan-tsiny boake amy ty fo ro ahafahagne mampilongo indraike ty ndaty tsy nifankahazo. Dineho ohatse i fagnohara i Jesosy miomba i anake nimontsoy. Tena nandrambe aze soa ty baba’e naho fa noly sady niala tsiny tamy ty fo’e reke. (Lioka 15:17-24) Tsy toko’e hagnambone tegna areke tikagne, fa ho vognogne hiala-tsiny sady hangatake famelan-keloke. Azo antoke fa tsy sarotse amy ty ndaty miambane ty miala tsiny.

Tena Misy Heri’e o Fialan-tsinio

Trea amy ty raha natao i Abigaila, ampela hendre tamo o Israelita talohao fa tena manan-kery o fialan-tsinio, ndra tie niala tsiny noho ty hadisoa i vali’e aza reke. Tam-patrambey agne niarake amy i maramila’e rey ty Davida, i nanjare mpanjaka o Israelioy naho fa tafara tatoy. Niaro ty agnondry i Nabala, valy i Abigaila reke tamy ze fotoagne zay. Faie nampolie i Nabala maike avao i maramila i Davida rey naho fa nangatake mofo naho rano tama’e. Nanao rehake raty iareo aza reke. Niboseke ty Davida, le ninday 400 lahy teo ho eo hanafike i Nabala naho i keleia’e rey. Le avy le nitsena i Davida ty Abigaila naho fa nahafantatse izay, sady niondreke tamy i tombo’ey teo naho fa nahatrea aze, sady nanao tihoe: “Engao ho ahy i fahadisoagney ragnandria. Le engao ty mpanompovave’o toy hirehake kedekede ama’o.” Nagnazava ty raha niseho reke naho fa niavy eo sady nagnomey hanegne naho rano hoahy i Davida. Le hoe ty Davida: “Akia holy am-pilaminagne an-tragno’o agne. Fa nitsanogneko rehe sady fa nekeko i fangataha’oy.”​—1 Samoela 25:2-35.

Avotse i keleia i Abigailay satria reke niambane sady niala tsiny noho ty haratiam-pagnahy i vali’e. Nisaotse aze aza ty Davida satria reke nikalagne aze tsy hampite lio. Maregne fa tsy i Abigaila ty nanao raty tamy i Davida naho tamy i maramila’e rey, faie neke’e i tsiny toko’e hoahy ty keleia’ey sady natao’e ze hilongoagne amy i Davida.

Nahay soa ty fotoagne toko’e hialagne tsiny ka ty apostoly Paoly. Tsy maintsy niaro tegna tagnatreha o Fitsaragne Ambone Jiosio teo reke indraike andro. Tena niboseke ty Ananiasy mpisorom-bey noho ty tsy fagnahy i Paoly, le nirisihe’e ze ndaty nitsangagne teo hijera ty vava i Paoly. Hoe ty Paoly tamy izay: “Hagnisy azo ka ty Andrianagnahare, ry rindrigne nilaloregne foty! Sady mipetrake hitsara ahy arake ty Lalàna vao rehe ro mandika Lalàna le mikomandy ty hagnisiagne ahy?” Naho fa nirehafe o ndatio tie nanivetive i mpisorom-beỳ ty Paoly, le avy le nagneke ty hadisoa’e reke sady nirehake tihoe: “Tsy nifantako tie mpisorom-bey reke ry rahalahy. Fa voasoratse vata’e tie: ‘Ko manao reha-draty ty mpitondra amy ty firene’o eo.’”​—Asan’ny Apostoly 23:1-5.

Maregne i reha i Paoly tihoey tie tsy toko’e hijera o mpitsarao. Faie niala tsiny avao reke satria nanao rehake tsy magnaja, arake ty fihevera o ndatio aze, faie toe tsy satrie’e ty nanao izay. * Nanjare nitsanogne i Paoly i Fitsaragne Ambone Jiosỳ noho ireke niala tsiny. Fanta’e i alihevetse nifanoa ty mpikambagne tamy i fitsaragney taoy, le nambara’e fa ty finoa’e ty famelomagne amy ty mate ro itsaragne aze. Nahavy i ndaty rey hifandietse ze raha zay, le nanohagne i Paoly o Fariseò.​—Asan’ny Apostoly 23:6-10.

Ino ty ianarantikagne boake amo o tantara roe amy Baiboly ao rehoe? Sambe nampiseho ty Abigaila naho i Paoly tie tena nanegnegne iareo, le afake nifampirehake tamy ty ndaty nanagne alahelo tamy iareo. Afake magnampe antikagne mba hiaro o filongoagneo areke ty fialan-tsiny. Afake mifampirehake soa vata’e tikagne naho magneke ty hadisoantikagne sady miala tsiny noho ty voka-draty izay.

‘Iraho Anio Tsy Diso!’

Naho fa haintikagne tie nahaboseke ndaty ty rehake ndra ty raha nataontikagne, le va’e hieretseretse tikagne tie sarote’e ndra mora boseke i ndatỳ. Faie hoe ty Jesosy Kristy tamy i mpiana’e rey: “Naho minday fagnomezagne ho amy i alitaray eo rehe, sady eo rehe vaho mahatsiaro tie managne alahelo ama’o i rahalahi’oy, le engao aloha i alitaray eo hey i fagnomeza’oy, le akia hey mività nareo amy i rahalahi’oy. Miheregna naho fa avy eo, le atoloro i fagnomeza’oy.”​—Matio 5:23, 24.

Va’e hieretseretse ohatse ty rahalahy raike fa nanota tama’e rehe. Nirehake ty Jesosy fa toko’e hanao ze ‘hilongoagne amy i rahalahi’oy’ rehe naho fa misy raha miseho hoe izay, ndra tie mihevetse ty tegna’o ho diso rehe ndra tsy diso. Ty rehake grike irehafagne i reha i Jesosy etoagney le ‘midika fa mifandefetse naho fa boake nifandietse.’ (Diksionera i Vine Magnazava ty Testamenta Taloha naho Vaovao, angilé) Va’e ho sambe diso iaby ty ndaty roe tsy mifagnarake, satria sambe tsy voririke iareo le mateteke manao hadisoagne. Mateteke areke ro tsy maintsy mifandefetse iareo roe.

Ty raha lahibey le tsy tihoe ia ty managne ty rare’e ndra ia ro diso, fa tihoe ia ty hanao raha voaloha’e mba hilongoagne. Naho fa nivoamare i Paoly fa nitory ty mpiara-manompo ama’e tamo o fitsaragneo ey ty Kristiana ta Korinto tagne satria nisy aly ara-bola, le nagnitsy iareo hoe izao reke: “Tsy ndra aleo vao magneke hihara ty tsy rare’e? Tsy ndra aleo vao magneke ty ho gegegne?” (1 Korintianina 6:7) Maregne fa nirehake izay tamo o Kristiana nama’eo ty Paoly mba tsy handena iareo amo o fitsaragneo ey naho fa mandamigne ty tsy fifagnaraha iareo. Faie mazava ty toro lalagne agnate izay ao le tihoe: Ty filongoagne amy ty mpiharo finoagne ro raha lahibey fa tsy ty magnaporofo tie ia ty managne ty rare’e sady ia ro diso. Naho mitadidy o toro lalagne iohoe tikagne, le ho mora amantikagne ty hiala-tsiny naho fa misy mihevetse fa tsy rare’e ty raha nataontikagne tama’e.

Toko’e ho Boake amy ty Fo o Fialan-tsinio

Faie ampiasaegne tsy amy ty toko’e ho ie o fialan-tsinio kindraike. Fa tsy hay isahegne ohatse ty fampiasà o Japone-o ty fialan-tsiny tihoe sumimasen. Azo anehoagne fisaoragne aza o rehake iohoe, le irehafagne ty hegna’o ndra ty fihafàhafà’o, satria tsy afake mamale ty soa natao tama’o. Miovaova ty dika o rehake iohoe, le misy mihevetse fa ampiasaegne mateteke loatse io. Mieretseretse iareo naho tena boake amy ty fo ty irehafagne aze. Va’e hatao hoe izay ka ty rehake fialan-tsiny amy ty firenena hafa agne.

Toko’e hatao amy ty fo o fialan-tsinio, ndra amy ty firehake ino reke ndra amy ty firehake ino. Toko’e hotrea amy ty rehake ampiasaegne ama’e naho ty fomba irehafagne aze fa tena manegnegne noho i raha natao’ey i ndatỳ. Tamy i Toriteny Tam-bohitse eoy, le nampianatse o mpiana’eo ty Jesosy Kristy tie: “Naho fa Eka ty reha’areo le eka, naho fa Aha’a le aha’a, fa ze ankoatse izay le boake amy i ratỳ.” (Matio 5:37) Ko atao am-bava avao areke o fialan-tsinio! Intoy misy ohatse: Niala tsiny ty lahilahy raike tamy i figaràn-drapolany ey naho fa nidosie i enta’ey i ampela raike niarake nilahatse ama’ey. Dinosy i entagney indraike i ampelay naho fa niroso i filaharagney tafara izay. Niala tsiny indraike i ndatỳ. Naho mbe niseho indraike i rahay le nirehake tama’e ty nama i ampelay tie naho tena miala tsiny vata’e reke le toko’e hitao soa mba tsy hidosy i ampelay i enta’ey. Naho izay areke le tsy toko’e hagneregne ty hadisoantikagne tikagne naho fa miala tsiny.

Naho miala tsiny boake amy ty fo tikagne, le toko’e hagneke ty hadisoantikagne, hangatake famelan-keloke sady hikezake hagnonetse arake ze azo atao i raty nivitantikagney. I ndaty ialagne tsinỳ ka toko’e ho vognogne hamela ty helo i ndaty mifogney. (Matio 18:21, 22; Marka 11:25; Efesianina 4:32; Kolosianina 3:13) Satria sambe tsy voririke iaby tikagne, le va’e tsy ho mora ty hipay filongoagne. Tena manan-kery mba hampisy izay ty fialan-tsiny.

Kindraike le Tsy Mete ty Miala Tsiny

Maregne fa mampitony naho mampilongo ty rehake mampiseho fanegnenagne naho alahelo. Faie tsy manao izay ty ndaty raike hendre naho fa tsy mete ty anoagne izay. Eretsereto ohatse ty fivalihagne aman’Andrianagnahare. Tamy i Jesosy tan-tane etoỳ, le “niambane naho nankatò, sady nagneke ho mate, ty dika izay ho mate tamy i oren-kataey teo.” (Filipianina 2:8) Faie tsy niala tsiny reke ndra nieke tie diso ty raha ninoa’e mba hagnamaivagnagne i fijalea’ey. Tsy nanao izay ka reke naho fa nagnontane aze i mpisorom-beỳ tie: “Ampifantako amy i Andrianagnahare velogney rehe mba hirehake ama’ay naho toe ihe vata’e o Kristy Anan’Andrianagnahareo!” Tsy megnamegnatse reke ndra niala tsiny fa nanagne herim-po le nirehake tihoe: “Ie zay. Faie izao ty rehafeko ama’areo: Manomboke amy izao le hotrea’areo i ana o ndatỳ ankavana i Mahery sady ho avy amy i raho i lagnitsey ey.” (Matio 26:63, 64) Tsy mba tan-tsay i Jesosy ao tihoe ndra aleo mivalike amy i Baba’e, le i Jehovah Andrianagnahare ta tie tsy hilongo amy i mpisorom-beỳ.

Magnaja naho magnomey voninahitse o manam-pahefàgneo o Kristianao. Ndra tie eo zay, le tsy toko’e hiala tsiny reke ndra hagneke tie diso ndra hilefetse naho fa misy mandily aze tsy hankatò an’Andrianagnahare naho tsy ho tea o rahalahi’eo.​—Matio 28:19, 20; Romanina 13:5-7.

Tsy Hisy Hikalagne o Filongoagneo Sasa

Manao hadisoagne iaby tikagne satria nandova ty tsy fahavoririhagne naho ty fahota i Adama razambeintikagne. (Romanina 5:12; 1 Jaona 1:10) Noho i Adama nigoreve tamy i Mpamorogney ty nahavy aze ho mpanota. Faie nivoririke iareo amy i Eva ty tam-boaloha’e tagne. Nampitamà ty Andrianagnahare fa hatao’e voririke iaby indraike o ndatio. Hagnafake o fahotagneo naho ze voka’e iaby reke.​—1 Korintianina 15:56, 57.

Mba eretsereto moa zay! Naho fa nagnomey torohevetse miomba ty fampiasagne o lelao ty Jakoba rahalahy i Jesosy, le hoe reke: “Naho misy tsy manao hadisoagne amy ze raha rehafe’e, le ndaty voririke reke, sady mahafehe ty vata’e iaby.” (Jakoba 3:2) Mahafehe ty lela’e o ndaty voririkeo le tsy voatere hiala tsiny. “Mahafehe ty vata’e iaby” reke. Hahafinaritse vata’e o fiaignagneo naho fa ho voririke tikagne! Tsy hisy raha hanimba ty filongoa o ndatio sasa amy ze fotoagne zay. Faie amparake ty hiavia izay le mila miala tsiny boake amy ty fo tikagne naho fa manao hadisoagne, satria tena mampilongo ze raha zay.

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 8 Va’e noho i Paoly tsy nahatrea soay varagne ty nahavy aze tsy nahafantatse i mpisorom-beỳ.

[Sare]

Ino ty ianarantikagne boake amy ty ohatse nenga i Paoly?

[Sare]

Tsy hisy raha hikalagne o filongoagneo sasa naho fa ho voririke iaby ze kila raha