Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

FANTARO TY TANTARANTIKAGNE

Niharo Saigne Iareo Ndra tie Tagnate ty Firenena Voazarazara

Niharo Saigne Iareo Ndra tie Tagnate ty Firenena Voazarazara

 Nanomboke tamy ty taogne 1948 hatrake amy ty taogne 1994 tagne ho agne, le nizarazara ty rafitse ara-politike ta Afrika Atimo agne. a Maro areke ty ndaty nanao ty tsy rare’e amy ty ndaty boake amy ty firenena hafa tamo o fotoagne iohoeke. Agnisa ty nitratse o fagnavakavahagneo ty Kallie noho ireke metisy. Hoe reke: “Mifagnavakavake avao ka ndra ty ndaty mainte aza.”

 Boake amy ty foko sambe hafa ty Vavolombelo i Jehovah Afrika atimo agne. Akore ty natao iareo ndra tie nagnavakavake aza ty ndaty tamy izay? Mampianatse antika miomba ty ino i tantara iareoy?

Niatreke ty Voka-draty Natera o Fagnavakavaham-pokò ty Vavolombelogne Tamy Izay

 Nigoreve ty ndaty ila’e tsy nagneke i fagnavakavaham-poko ta Afrika atimo aoy. Faie maro tamy ty ndaty nanohetse ty rafitse ara-politike napetra i fanjakagney ro nigadraegne, le ty ila’e aza nivonoegne. Vao mainke nihabiby areke ty hampiarote i ndaty rey naho fa natao izay iareo. Faie tsy nanao izay o Vavolombelo i Jehovah-o. Nikezake nagnaja ty lalàna napetra o fanjakagneo avao iareo sady tsy nanohetse ndra nigoreve, le hagnongam-panjakagne. Nitsikombe o Kristiana tamy taonjato voaloha’eo iareo, le nikezake “nankatò o manam-pahefagneo.”​—Romanina 13:1, 2.

 Mateteke ro nahazo fanereagne o Vavolombelo i Jehovah-o mba hahavy iareo hanohagne antoko politike. Faie naho manao izay iareo, le azo antoke fa tsy maintsy manohagne aly ara-politike sady tsy maintsy hialy amo o rahalahy iareò. Izao ohatse ty nirehafe i Thembsie: “Tamy ty goreve tamy 1976, le mpianatse maro boake amy i lisé ey ty niseregne mba hanohagne korontagne ara-politike. Nandeha nitsoeke tragno i mpianatse mpigoreve rey mba hitaogne ty mpianatse ila’e hindre amy iareo. Ze tsy mete hiarake amy iareo, le oroa’e ty tragno’e sady jerà iareo. Ty ila’e aza vonoe iareo.” Nisy ze mpitarike antoko politike raike boake amo o antoko mpanohetseo zay nirehake tamy ty Vavolombelogne raike atao tihoe Theophilus. Hoe reke tama’e: “Vata’e vaho resi’ay o ndaty fotio, le hovonoe’ay rehe satria tsy mba mialy hoahy ty firene’o.”

Niarake Nivory Iareo Ndra tie Tamy ty Tane Voazarazara Aza

 Ndra tie niatreke raha sarotse aza ty Vavolombelogne ta Afrika atimo agne noho i fagnavakavahagney, le nikezake niarake nivory tsy tapake iareo mba hanompo an’Andrianagnahare. (Hebreo 10:24, 25) Noho i fagnavakavahagney, le nisy tamo o fiangonagneo tsy afake nagnoregne Anjomba i Fanjakagney satria niterake hakirizy o olagne iohoe. b Izao ty nirehafe i Enver: “Nagnofa tragno tagnate ty taogne maro zahay. I tragno’aỳ amy izao ka tsy tihoe soa manao akore faie nimea i babako mba hanoagne ty fivoria i fiangonagney. Roe heregnandro tafara izay, le novà’ay ho Anjomba i Fanjakagney i tragno’aỳ. Kindraike le mihoatse ty 100 ty ndaty avy magnatreke fivoriagne ama’ay eo. Naho fa rava i fivoriagney, le mateteke iareo ro nandrosoa’ay rano naho hanen-kanegne.”

Vavolombelogne mainte naho foty miarake mivory, tamy Avrily 1950

Ndaty sambe hafa foko miarake mivory, amy ty terrain i Rand, a Johannesburg agne, tamy 1980

 Nahatrea fomba soa mba handreseagne ty olagne natera i fagnavakavahagney o rahalahio. Tamy ty faritse a Limpopo ao zao ohatse, le nisy rahalahy raike foty hanao lahajaka zay rinara tsy nahazo nilitse amy ty faritse raike maro ndaty mainte. Nisy toeragne fitezagne biby zay ty marine o faritse iohoe sady lahilahy foty ty tompo’e. Nagnantogne aze areke i mpizaka mpitilikey sady nanao fifagnarahagne ama’e. Akore ty natao iareo mba hagnatanterahagne i havoriambeỳ? Nafindra marine i toeragne fitezagne bibỳ i havoriambeỳ. Misy lakoro o toeragne iohoe, le i mpagnatreke rey tamy ty sisy raike, le i mpizakay tamy ty sisi’e agnila’e.

Fitoritagne amy ty Tane Voazarazara

 Tamy ty fotoagne nisia i fagnavakavahagney ignehoeke, le nisaratsarake iaby o fokò. Ndaty mitovy foko avao areke ty tamo o fiangonagneo ao. Nila nahay nanahatsahatse areke o Vavolombelogneo naho fa nandamigne o mpitorio amy i faritaney ey. Maro zao ohatse, ty olagne miseho naho fa mandeha mitory amy ty toeragne tsy nanendreagne aze ty mpitory raike. Izao ty nirehafe i Krish, agnisa i navakavahegney reke, le nitokavegne tihoe i lahy Karanỳ: “Mateteke ro tsy misy toeragne mba afake iroroa o ndaty mainteo naho fa halegne. Le hafara’ay niroro agnate tobile’ay ao ndra tambane aloke ey. Ie nimaraindraigne, le nandeha tamy ty ladosy ze toeragne fivarotagne esansy zay ao zahay. Kindraike i ladosy rey, le nisy soratse manao tihoe ‘Natao Hoahy ze Ndaty Foty Avao.’ Faie ndra tie teo zay, le nanohagne naho nazoto nagnambara i talily soay tamy ty ndaty liagne tambanevohitse agne o mpitorio.”

Vavolombelogne sambe hafa foko miarake mitory ambanevohitse agne, tamy 1981

 Nihanitombo avao ty isa o vahoa i Jehovah ndra tie teo aza ze raha sarotse rey zay. Niiake 4 831 zao ty isa ty mpitory tagne tamy ty taogne 1948, ie amy izao tamo o taogne iohoe ty nagnekeagne ho ara-dalàna i fagnavakavahagney. Faie naho fa nitapetse zay tamy ty taogne 1994, le nanjare 58 729 ty isa ty mpitory tagne. Le mbe vao mainke mitombo avao o isake iohoe hatrake amy izao. Tamy 2021 zao ty ta Afrika Atimo agne, le nahatratse hatrake amy ty 100 112 ty isa ty mpitory tagne.

Hodidìgne ty Fifankalaignagne Faie Ampiharoe ty Hatea

 Tagnate i fotoagne nisia i fagnavakavahagney, le nitoboke tamy ty tanàgne raike sinere mba hagnavakavake, o Vavolombelo i Jehovah ta Afrika Atimo agneo. Nikezake mafe iareo mba hanagne hatea sady hilongo soa amy ze ndaty tsy mitovy foko ama’e. Nanao izay iareo naho fa nampianatse sady nagnorike ty toro lala ty Baiboly. (Asan’ny apostoly 10:34, 35) Ndra tie ndaty nifankalaigne aza ty magnodidigne iareo, le niharo saigne avao iareo satria nifankatea.​—Jaona 13:34, 35.

 Tamy 1993 zao, le nanao havoriambey ta Afrika Atimo agne o Vavolombelo i Jehovah-o. Falefale ty Vavolombelogne ta Afrika Atimo agne ty nanalake naho namihigne i solontegna iraisam-pirenena rey naho fa iareo niavy tamo o figaran-drapolanio ey. Nisy ndaty mpitarike antoko politike malaza zay nahatrea iareo nanao izay. Hoe reke: “Naho niharo saigne manahake anareo zahay, le fa ela ro nivoavaha i olagne natrehe’aỳ.”

I Milton Henschel, boake amy ty foibey ty Vavolombelo i Jehovah agne, manao lahajaka amy ty havoriambey natao hoahy ty ndaty sambe hafa foko, tamy 1955

Rahalahy foty naho mainte miara-miasa amy ty sampa ty Vavolombelo i Jehovah Afrika Atimo agne, tamy 1986

I Thomas Skosama (Ankavia) naho i Alfred Steynberg, Vavolombelogne fa tagnate ty taogne maro, miarake magnatreke havoriambey, tamy 1985

Vavolombelogne maromaro sambe hafa foko magnomey hanegne amy ty havoriambey natao tamy 1985

Vavolombelo i Jehovah sambe hafa foko ty niarake nivory tamy ty terrain fanoagne laboly raike atao tihoe FNB, a Johannesburg agne, tamy 2011

a O fizarazaragne nisy tamy izay io, le fomba raike nindesegne mba hampisaratsarahagne o foko sambe hafao. Tamy izay, le miankigne amy ty foko niavia ty ndaty raike ty amaritagne ty fampianaragne azo’e, ty asa fivelomagne azo’e atao, ty toeragne toko’e hipetraha’e, naho ty ndaty azo’e valiegne. Naho mipay fagnazavagne fagnampe rehe, le henteo ty Diarin’ny Vavolombelon’i Jehovah 2007.

b Nanomboke tamy ty taogne 1999, le nampiasaegne ty vola fagnomezagne boake amy ty fiangona ty Vavolombelo i Jehovah magneran-tane mba hagnamboaragne naho hagnavaozagne Anjomba i Fanjakagney amy ze toeragne mipay izay.