Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

INOGNE TY AMPIASAGNE I FAGNOMEZA’O REY?

Raha Natao mba Hiarovagne ze Magnatreke Fivoriagne Tagnate i COVID-19 Oy

Raha Natao mba Hiarovagne ze Magnatreke Fivoriagne Tagnate i COVID-19 Oy

1 OKTOBRA 2022

 “Nandrambe fanapahan-kevetse o Filan-keve-pitantanagneo tie hanomboke hivory mivantagne indraike ty fiangonagne iaby manomboke amy ty heregnandro ty 1 Avrily, naho tsy mandrara ty fanoagne izay o fanjakagneo.” Tena nifale ty Vavolombelo i Jehovah magneran-tane naho fa nahatrea o fagnambaragne iohoe tamy jw.org ao tamy ty voalohandoha ty volagne Marsa 2022. Faie mbe tsy tapetse i COVID-19 tamy zay. a Inogne iaby ty fagnovàgne naho ty fitaovagne vaho ty raha nipaliagne mba hiarovagne ze magnatreke fivoriagne amy i aretegney? Mbe azo ampiasagne vao i Anjomba i Fanjakagney ndra tie fa roe taogne teo ho eo aza ty tsy nivoriagne mivantagne sasa?

 Naho ty maregne, le fa tagnate ty volagne maromaro o rahalahintika reo ro nagnomagne tihoe hiheregne hivory mivantagne amy i Anjomba i Fanjakagney agne indraike.

Sambe Nanagne ty Raha Nipaliae’e Naho ty Vahaolagne Nimete Ama’e

 Vola’e raike tafara ty tsy nivoriagne mivantagne sasa, tamy ty taogne 2020, le fa nanomboke nandineke ty Sampan-draharaha Miandraikitse ty Fagnoregnagne Magneran-tane a Warwick, a Etazonia agne tie ino ty va’e ho voka i COVID-19 oy amy ty hampiasantikagne i Anjomba i Fanjakagney. Nidinehe iareo ka tie inogne iaby ty azo atao mba hahavy antikagne ho voaro naho fa mivory amy toeragne ivoriagney agne.

 Mateteke ro tsy nitovy ty raha nipaliagne amy ty toeragne tsikiraidraike magneran-tane. Nirehake ty Matthew De Sanctis, miasa amy ty Sampan-draharaha Miandraikitse ty Fagnoregnagne Magneran-tane tie: “Ty olagne amy ty toeragne hafa zao le tsy ampe ty fitaovagne fanasan-tagnagne agne. Naho fa tsy nisy rano ty amy i Anjomba i Fanjakagney ao, le tsy maintsy nivily ndra nantsàka tamy ty renerano magnodidigne teo ndra tamy ty vovogne. Tamy ty tane hafa ka, le novà o fanjakagneo ty fepetse napetra’e miomba ty fidiran-drivotse naho ty fiakara’e agnate tragno ao naho ty afisy famantaragne mifandrambe amy ty fahaliovagne naho ty fahasalamagne.”

 Ino areke ty vahaolagne nitrea o rahalahintikagne reo? Nirehake ty Matthew tie “vahaolagne tsotra naho tsy mandany vola ty nitrea o rahalahintikagne reo, ie amy izao tena nimete soa” tamy ty Anjomba i Fanjakagney maro. Ty ta Papouasie-Nouvelle-Guinée zao ohatse, le nisy fanasan-tagnagne namboaregne tamy ty sihoagne plastike mahaleo rano 20 litatse. Nasia iareo robiné avao i sihoagney. Efapolo dolara Amerikana (170 000 ariary eo ho eo) avao ty nilany o rahalahintikagneo tamy ty fitaovagne nampiasagne tamy ty Anjomba i Fanjakagney amy ty toeragne ambanevolo agne. Tamy ty mpivarotse raike Azia agne ty nagnafaragne o fitaovagne fanasan-tagnagne tamy ty Anjomba i Fanjakagney Afrika agne, sady fitaovagne fara izay ty soa 6 000 mahery ty nihafaragne.

Rae aman-drene raike magnomey ohatse soa hoahy ty ana’e miomba ty fahaliovagne

 Nisy fagnasoagne ila’e ka natao tamy i Anjomba i Fanjakagney ao, agnisa izay ohatse ty nagnisiagne fitaovagne mampafana naho mampanintsinintsy mba ho ampe rivotse soa ty ao, ndra ka nisoloegne ze fa tao taloha. Maro ty fiangonagne nivily taho mikrò lava, amy zay tsy tsapaen-tagnagne i mikrò oy. Nikezahegne mba ho tsy ampe avao ty raha azo tsapaen-tagnagne sady niliovegne mateteke, agnisa izay o famohan-dalagneo naho o robinéo. Ty anto’e nanoa iareo izay le mba ty tsy hifindrà o aretegneo. Nampiasa robiné mandeha ho aze ka ty fiangonagne ila’e amy ty kaboné iareo ao. Nandany 1 400 dolara Amerikana teo ho eo ( ndra enegne tapetrisa ariary teo ho eo) ty fagnavaozagne ty Anjomba i Fanjakagney tsikiraikiraike ta Silia agne.

Tsy ifanolotoloragne i mikro oy

 Nikezake mafe mba hitsitsy o fagnomezagne an-tsitrapò ka o rahalahintikagne reo ndra tie raha tena lahibey tamy iareo aza ty fikarakaragne i Anjomba i Fanjakagney. Nampiasà o rahalahintikagne tamy ty tane hafa agneo zao ohatse ty fagnampeagne boake amo o fanjakagneo mba hivilianagne ndra hagnamboaragne fitaovagne fanasan-tagnagne ndra taho mikrò. Birò i Sampagne maromaro ty nifagnarake tie hiarake hivily fitaovagne maro tsy manahake ty mahazatse mba hitsitsiagne vola. Le avy le nagnafatse entagne amy ty orin’asa mpamboatse i entagney ty Sampagne naho ty Sampan-draharaha ty Fivilianagne Entagne Magneran-tane naho fa nagnafatse entagne. Mba mora reke ty amy zay sady tsy ela le fa avy.

Fitaovagne fagnaliovagne tagnagne

“Nahatsapa Raho tie Voaro Sady toe Izay ty Ilaeko”

 Noho ty lamigne natao mba hikarakaragne i Anjomba i Fanjakagney, le nanjare voaro ze nagnatreke mivantagne i fivoriagney sady tsy nisy raha nampatahotse aze. Nirehafe ty rahavave raike atao tihoe Dulcine, a Peroa agne tie natahotse kede reke naho fa nahafantatse tie hiheregne hivory amy i Anjomba i Fanjakagney agne indraike tikagne. “Vaho nanomboke niparitake” i “arete-manjamagney” le fa niazo’e reke. Izao ty nirehafe’e: “Somare natahotse ty hiheregne amy i Anjomba i Fanjakagney agne raho kera ho voa i aretegney indraike. Faie naho fa niavy agne raho le treako tie nanao raha maro o androanavi-pagnahio mba hiarovagne anay. Nisy fitaovagne fanasagne tagnagne zao ohatse ty tagne, le nasiagne taho’e lava ka o mikrò. Nanao fandaharagne ka iareo le niliovegne naho vinono o mikrobao, taloha naho tafara i fivoriagney. Nahatsapa ho voaro areke raho sady toe izay ka ty raha nipaliako.” b

Liovegne naho vonoegne ze mikroba amy i Anjomba i Fanjakagney ao

 Niatreke olagne hafa ka ty Sara rahavave raike a Zambia agne. Hoe reke: “Nimate i COVID-19 ty valiko, volagne maromaro lasa zay. Tena ninekoneko raho tie inogne ty raha ho tsapako naho hagnatreke fivoriagne voaloha’e faie tsy miarake amako reke.” Faie ino ty nitsapa’e naho fa nagnatreke fivoriagne? Hoe indraike reke: “Naho fa magnatreke fivoriagne mivantagne raho le tsapako tie tsy magnenga antikagne ho irery ty Jehovah amo ze andro fara’e zao. Tea naho mampahery sady manohagne ahy mandikoatse ty boake amy zay o androanavi-pagnahio naho o mpiara-manompò ty amy zao.”

Fale iaby iareo naho fa niheregne nivory mivantagne indraike

 Tena nifale o mpiara-manompo magneran-taneo satria raha tena lahibey amy iareo tihoe miheregne mivory amy i Anjomba i Fanjakagney agne indraike. Le vata’e misaotse anareo amy ty fagnomezagne nimea’areo. Natao amy ty alala ty donate.pr418.com ty ankamaroa i fagnomezagne rey. Noho i fagnomezagne natao’areo rey ty nahafahantikagne nikarakara ty foibey ty fivavahagne maregne, amy zay mampahazo aigne soa sady tsy atahoragne amo o aretegneo ty mivory amo o toeragne fivoriantikagneo agne.

a Mbe afake magnatreke fivoriagne amy ty alala ty vidéoconférence naho amy ty telefony ze ndaty mila manao izay

b Nirisihegne mba hanao arovava naho orogne ze magnatreke fivoriagne amy i Anjomba i Fanjakagney agne.