Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

VEGHER 3

Who Live in the Spirit Realm?

Who Live in the Spirit Realm?

1. Í tôô kwaghaôndo u uter i kar sha igyungu i horon ityough nena?

ÍTÔÔ jighjigh u nan u ukwaghaôndo mba uter mba ken Afrika la i kar sha igyungu i horon ityough. Sha ityough ki igyungu shon la Aôndo ngu sha mi, a neer tahav mbu ken jijingi cii. Ken ambusu a igyungu shon la di mbaaôndo mbá, shin ujijingi, mba ve lu mbatomov mba Aôndo yô. Mba ve gem ve lu a mbaaôndo mban ikyooso ikyooso yô, ka uter mbatsev, mba ve umbur tsombor ve u shin tar shi ve nôngon kwagh tsung sha u i̱ kpe ve iyol yô. Shin kpe igyungu la di tahav mbu ujijingi mbakiriki gema mbu: ka ahir man ishor man tsav je la.

2. Injakwagh igen ken Afrika tese ér jighjigh u nan u kwaghaôndo u uter la bende a kwaghaôndo nena?

2 Tahav mbu ukwaghaôndo mba uter mban bende a ukwaghaôndo mbagen ken Afrika kpishi. Injakwagh igen ken Afrika kaa ér: “U dondon Jighjigh u Nan (u Mbakristu shin Mbamusulumi) tseegh yô tagher se u civir mbaaôndo mba tar wase ga.”

3. Ka hana se hen mimi u sha kwagh u mba ve lu ken tar u ujijingi laa?

3 Jighjigh u nan u kwaghaôndo u uter u ken Afrika la ka u mimi kpa? Bibilo ôr se mimi u sha kwagh u mba ve lu ken tar u ujijingi la.

Yehova, Aôndo u Mimi La

4. Ka sha nyi kwagh ukwaghaôndo mbavesen mba ken Afrika ve gbe zwa môm sha mini?

4 Ukwaghaôndo mbavesen mba utar mba ken Afrika mbara cii lumun ér Aôndo ngu shi a hemba agee kpaa. Bibilo pase kwagh na ér un ka “Aôndo u mbaaôndo man Ter u uter, ka Aôndo u hemban, u ageegh, u cieryol” kpaa. (Duteronomi 10:17) Mbamusulumi kpa na jighjigh ér Aôndo uhembanagee ngu môm tseegh. Ortumbunmfetakerada Geoffrey Parrinder ôr kwagh u kwaghaôndo u uter u ken Afrika la kaa wener: “Ior i Afrika kpishi na jighjigh ér Aôndo Uhembanagee ngu, un ka ter u mbaaôndo man u ior kpaa, shi ka un a gbe sha man tar kpaa ye.”

5. Ka ati agen a nyi i yer Aôndo a mini?

5 Er i ne jighjigh wuee ér Aôndo ngu nahan kpa, ior kpishi mba a̱ fa imba or i Aôndo a lu la i wanger ve ga. Kwagh u hiihii u ka wea soo u fan or ve ú er yô, ka u fan iti i nan. Hide sha kwagh u iti i Aôndo yô, anzughul gba ken ukwaghaôndo. Ken Mbakristu Mbaaiev yô, mba hembe yilan un ér Aôndo, ititom i ikyav i í, í lu “Uhemban Agee” la. Mbamusulumi di yila un ér, Ala. Hen mba ve eren kwaghaôndo u uter la yô, iti i ve yer Uhembansha la ngi kposo kposo ken ijô wue wue. Ken takerada u John S. Mbiti a nger i yer ér Concepts of God in Africa la, a nger ati man atiatom a i yer Aôndo ken Afrika la hemba 500. U tesen ikyav yô, ken zwa Yoruba (ken Najeria) yô, mba yer Aôndo ér Olodumare; ior i Kikuyu (ken Kenya) di mba yer un ér Ngai; man hen tyô i Zulu shin (Imbusutariyan i Afrika) di mba yer un ér Unkulunkulu.

6, 7. Iti i Aôndo ér ana, man hii nan se fe?

6 Aôndo iyol na kaa sha kwagh u iti na

ér nyi? Zum u Aôndo kaa a Mose wener a̱ za hemen Mbaiserael a̱ due a ve ken Igipiti kera yô, Mose pine ér: “Tsô aluer me za hen Mbaiserael, me za kaa a ve mer: Aôndo u uter enev tindim hen a ven, man vea pinem er: Iti Na er ana? Yô, m̱ kaa a ve mer nana?”—Ekesodu 3:13.

7 Aôndo ngur nan un mlumun yô, a kaa a na ér: “M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.” (Ekesodu 6:3) Icighan iti ne i̱ due ken ngeren u yange i hii ngeren Bibilo ker hiihii la hemba kwa 7,000, kpa mbageman Bibilo mbagenev dugh iti la sha gema nger “Aôndo” shin “Ter” sha ityough ki í.

8. Yehova ngu inja nena, man aluer se soo ser a̱ saan ishigh sha a vese yô, kanyi se ere?

8 Mlu u Yehova jim yô, ngu nena? Un ka jijingi, uhembanagee man u iengem. A hemba sha won cii, a gande u karen un sha orgen, ma or u lun er un nahan ngu ga. (Duteronomi 6:4; Yesaia 44:6) Yehova vande kaan a Mose wener: “Mo TER, Aôndo wou, M ngu Aôndo u gban iwuhe.” Inja na yô, cii man Yehova a̱ saan ishigh sha a vese yô, saa se civir un tswen. A soo ér se̱ civir ma kwaghgen shin ma orgen kposo ga.—Ekesodu 20:3-5.

Yesu Kristu, Tor u Tartor u Aôndo La

9. Hii nan ve se fatyô u kaan ser Yesu ngu kwagh môm a Yehova ga?

9 Anzughul gba ainge kpishi sha kwagh u or u Yesu a lu la. Ior kpishi ken Mbakristu Mbaaiev na jighjigh ér Yesu ka vegher u “Icighan” Mbautar. Kpa Bibilo tese ér Aôndo mbá utar ken or môm ga. Shi i̱ tese ér Yesu ngu kwagh môm a Yehova kpaa ga. Yesu iyol na yange kaa wener: “Ter hembam.”—Yohane 14:28.

10. Yange Yesu vande lun han cii man mase van shin tara?

10 Bibilo tese ér cii man Yesu va lu shin tar ne sha inja i or yô, vande lun jijingi u ageegh sha. Di vough er yange Yehova gba Adam man Ifa shin tar nahan, kape shi A gba ior mba ken jijingi sha je la. Yesu lu or u ken jijingi u hiihii u yange Yehova gba yô.—Yohane 17:5; Mbakolose 1:15.

11. Yange er nan ve hingir u a va mar Yesu sha inja i oro?

11 Yehova yange gema uma u or u ken jijingi u un gba ne wa ken yav mbu iniunkwase i i yilan ér Maria la, kwagh ne er tsa hegen kuma er anyom 2,000 nahan. Yange ortyom Gaberiel kaa a na ér: “Ú va wa iyav, ú mar wan u nomso, ú ii Un iti wer Yesu. Una lu tor . . . ; tartor Na kpaa ua bee mayange ga.”—Luka 1:31, 33. *

12. Ityôkyaa i môm i yange i na ve Yesu va shin tar yô lu nyi?

12 Nahan yange i mar Yesu, vese hingir igyandenor shi tese ior ishima i Yehova man awashima Na kpaa. Yange kaa a gomna u Roma wener: “Ka sha ci u nahan i marem, shi ka sha ci u nahan kpaa M ve shin tar ne, sha er Me pase mimi ye.” (Yohane 18:37) Aluer se time sha kwagh u yange Yesu tese la yô, se fatyô u henen mimi u sha kwagh u ishima i Aôndo man awashima na kpaa. Se hen u doon ityough a Aôndo.

13. Ityôkyaa i sha uhar i yange i na ve Yesu va shin tar yô lu nyi?

13 Ityôkyaa i sha uhar i yange Yesu va shin tar yô, lu u una va na uma na u sha inja i or la a̱ hingir ipaa sha ci u orumace. (Mateu 20:28) Yange er kwagh ne sha er á pase se sha ikyev i dyako u isholibo i yange se ya sha ikyev i Adam, ter wase u tamen la a tuhwa yô. Kwagh ne una gema a na se kôr cio u lun uma gbem sha won. Apostoli Yohane lu nger wener: “Gadia tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron” yô.—Yohane 3:16.

14. (a) Kanyi yange i er Yesu zum u a kpe sha inja i or kera cii laa? (b) Yesu ngu sha nyi ian shaala hegene?

14 Er Yesu kpe sha mlu na u sha inja i or la kera yô, i nder un a kôndo a yem sha, a za hingir uma sha heela sha inja i or u ageegh u ken jijingi. (Aerenakaa 2:32, 33) Ken masejime yô, Yehova na un “tor sha won cii man icivir man tartor, sha u ior man akuraior man ijô cii ve̱ er Un tom” yô. (Daniel 7:13, 14) I kôr Yesu Tor, ngu Tor u ageegh; ka Tor u gomoti u Yehova u sha la. Ica a gba ga tsô una tese tahav nav shin tar cii.

Mbatyomov, Ka Mbatomov mba Aôndo

15. Ka hanma shighe yange i gba mbatyomovo, man lu hana?

15 Ka Yehova man Yesu tseegh ve lu ken tar u ujijingi la ga. Yehova yange gba ujijingi mbagenev kpaa, ka mbatyomov je la. Gaberiel u yange lam a Maria la kpa ngu môm ken ave. Mbatyomov yange hii uuma vev shin tar e̱r uumace nahan ga. Yange i gba ve sha ica i gba cii man i mase gban uumace shin tar ye. (Yobu 38:4-7) Mbatyomov mba udubu udubu.—Daniel 7:10.

Mbatyomov mba mimi mba vende icivir

16. Hii nan ve i gbe u uumace ve̱ de civir mbatyomov ga?

16 Mbatyomov mba mimi soo ér se̱ civir ve ga. Zum u apostoli Yohane soo u civir mbatyomov yô, kwa har cii ve venda a na, ve kaa ér: “De eren nahan ga! . . . Civir Aôndo.”—Mpase 19:10; 22:8, 9.

17. Kanyi kwagh i̱ tese ér mbatyomov mba shaav vea fatyô u kuran mbacivir Aôndo, man hii nan ve kwagh ne a sur se ishima?

17 Mbatyomov mbá kera anden hen ior mba Aôndo ainge, er yange ve er shighe u ve yima mbaapostoli mba Yesu ken gaadi nahan la ga. (Aerenakaa 5:18, 19) Nahan cii kpa, aluer se civir Yehova sha er Mkaanem nam, Bibilo i̱ tese nahan vough yô, se lu a vangertiôr ser ikpela i mbatyomov mba Aôndo mba i nengen a ve ga kpa ve lu a tahav la, vea kura se. Bibilo kaa ér: “Ortyom u TER ka a haa afo a wa mbacian Un atô, a yima ve kpaa.” (Pasalmi 34:7; 91:11) Hii nan ve i gbe u kwagh ne una sur se ishima? Ka sha ci u mbaihyomov mba vihin tu mbá ken tar u ujijingi la mbà ve soo u timin se kera yô!

Satan, Ka Orihyom u Aôndo

18. (a) Hii nan ve ortyom ugen yange hemba Aôndo ato? (b) Ka ati a nyi yange í ii ortyom u hemban ato nee?

18 Ka mbatyomov mba Aôndo cii yange ve za hemen u lun jighjigh hen a na ga. Mbagenev yange ve hemba un ato. Ve gema ayol a ve ve hingir mbaihyomov mba Aôndo shi ve lu ihyom a ior mba shin tar kpaa. Kwagh ne yange er nena? Mbatyomov mba Yehova gba la cii ve lu perapera shi ve doo kpaa. Nahan cii kpa, ugen ken ônov mba ken jijingi mba lun vough mban soo ér ior ve̱ civir un, maa shi er sha isharen na i ifer ne di nahan vough. Maa i ii or u ken jijingi ne iti ér Satan, inja na yô ér “Or u hendan [a Aôndo].” Shi mba yer un ér Diabolo, inja na yô ér “Ormsende,” sha ci u eren mbaaie mba iferev sha iyol i Yehova.

19. Satan yange er Yobu ican ér nyi, man er i̱ nena?

19 Satan kighir ior ér ve̱ dondo un sha u hemban Aôndo ato. Nenge ase kwagh u yange er a Yobu, wanakiriki u jighjigh u Aôndo la. Yobu lu or u lun a inyaregh kpishi. Lu a iyôngo 7,000, urakumi 3,000, ungômbaibuav man anomabua 1,000, kua anmgbian a ujaki 500. Shi lu a ônov pue man mbashiren un kpishi. Hiihii yô, Satan za tim ilev mbi Yobu mbira shi wua mbashiren un kpaa. Been kera yô, a e̱r “zegehiar” va yôhôr iyou, wua ônov mba Yobu mbara cica cii. Ka been heela yô, Satan shi mough er Yobu ican sha u ‘haan un avav a nyoon, hii shin akevangahar a na je, ar sha ihaghtyou na.’—Yobu 1:3-19; 2:7.

20. (a) Yange Yobu zua a injar sha jighjigh na la nena? (b) Shin er Yobu lu jighjigh hen Aôndo nahan kpaa, kanyi kwagh Satan a er a ior kpishi?

20 Shin er ikyaren i vihin tsung ne va sha Yobu nahan kpaa, a suur sha mimi her. Nahan Yehova bee Yobu angev shi ‘na un akaa kuma er a tsuaa la nahan kwa har.’ (Yobu 42:10) Satan yange fatyô u vihin mtil sha mimi u Yobu la ga, kpa a kôr cio u nan ior kpishi u geman ijime a Aôndo. Bibilo kaa ér: “Tar cii ngu sha ikev i Orbo.”—1 Yohane 5:19.

21. (a) Satan yange tese wener un soo ér i̱ civir un nena? (b) Hii nan ve yange Yesu venda u civir Satana?

21 Satan soo ér se̱ civir un. Kwagh ne tese ikyav ken igbar zum u yange mee Yesu, í tse hegen i war kuman anyom 2,000 la. Bibilo pase nahan ér: “Diabolo yem a [Yesu] sha gôgôwo u taven tsung, tese Un ityartor i sha won cii kua icivir i i, tsô a kaa a Na er: Akaa ne cii me na U, aluer Wea gure inya, Wea civir mo yô.” Yesu venda, gema kaa a na ér: “Yem kera, Satan, gadia i nger er: Civir Ter, Aôndo wou, ka Un tseegh er Un tom ye.” (Mateu 4:8-10) Yesu yange fa tindi u Yehova wang, shi er kwagh u Satan soo la ga.

Azôv, Ka Ujijingi Mbabov

22. Kanyi kwagh azôv a er uumace?

22 Mbatyomov mbagenev kpa yange ve dondo Satan u̱ hemban Aôndo ato. Mbatyomov mbaazôvov mban mba ihyom a ior shin tar. Ka mbatswamev shi ve vihi tu kpaa. Tsuaa la, ve kondo ior aker shi ve pir mbagenev ashe kpaa. (Mateu 9:32, 33; 12:22) Mbagenev yô, ve ta ve angev shin ihundugh. (Mateu 17:15, 18; Marku 5:2-5) Mbayev je kpa yange ve er ve atsan.—Luka 9:42.

23. (a) Kanyi kwagh ujijingi mbaiferev ve soo hen uumace? (b) Kanyi kwagh Satan man azôv na ve tsughun ior sha u ve̱ erenee?

23 Ujijingi mbaiferev mban soo ér i̱ civir ve di er Satan nahan. U̱ ma ve vendan ér uumace ve̱ de civir ve ga—ma ve kav ér icivir ngi sha ci u Yehova tswen la yô—mbativ mba tômon a tôm í shi mba keren í shi mba samber a í kpaa. Satan man azôv na er ior ayom man aie shi ta ve mciem iyol kpaa sha u ve̱ civir ve yô. Kpa ú ngu wer ka ior kpishi ve fe e̱r ve civir i lu Satan man azôv a na nahan ga. Á kpiligh ior mbagenev iyol kpishi aluer ve fa e̱r kwaghaôndo ve a ne Satan icivir yô. Nahan cii kpa, Bibilo ta icin ér: “Akaa a ve senge la yô, ka sha ci u ujijingi mba bov je, kera ka sha ci u Aôndo ve senge a ga.”—1 Mbakorinte 10:20.

24. Ka gbenda môm u nyi Satan a yaren tom a mi u tsumen a ioro?

24 Gbenda môm u Satan man azôv a na ve tsumen a ior sha u ve̱ civir ve yô, ka sha u samber a mbamhen mba kpeegh sha kwagh u mba ve kpe la. De se nenge kwagh u Bibilo i̱ kaa sha kwagh ne yô.

^ par. 11 Koran ôr kwagh u mmar u Yesu u sha ivande la ken Surah 19 (Maria). A kaa ér: “Se tindi [Maria] a jijingi Wase sha mluashe u igyandenor. Man zum u a nenge a na yô, a kaa ér: ‘Un u A zungu mhôônom la a̱ shi kuram sha ikyev you he! Aluer wea cian Ter yô, dem a se, yem kwagh wou.’ Tsô ngula gema kaa a na ér: ‘Mo m ngu ortyom u Ter ú, shi m va mer me va na ú icighan wan.’ Tsô a gema a kaa ér: ‘Me er nan man me mar wan, er m lu iniun, ma or nan lu a̱ bende a mo ga nee?’ Ngula gema kaa ér: ‘Kape Ter ú a soo ér i̱ lu je la. Ngula ka Un kwagh u ican ga. Ter kaa ér: “Una lu ikyav hen orumace man iveren i hen Avese kpaa. Ngun ka iniezwa Yase je ne.”’”