Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 51

U Fa Yehova Kuma Nena?

U Fa Yehova Kuma Nena?

“Mba ve fe iti You yô, vea suur sha a We, gadia TERE, We, U kende mbakeren We la, dang mayange ga.”—PS. 9:10.

ICAM 56 Soo Mimi Ne

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. Kwagh u Angelito la tese ér gba hange hange u hanmô wase nana er nyi?

MBAMAREN ou mba ve lu yesen we la ka Mbashiada mba Yehova? Aluer ka nahan yô, umbur wer u fatyô u yan dyako u ikyar i ve ye a Yehova la ga. Aluer mbamaren asev mba civir Aôndo shin mba civir ga kpa, gba u hanmô wase nana ya ikyar a Yehova iyol i nan.

2 Nenge ase kwagh u anmgbian ugen u i yer iti na ér Angelito yô. Tsombor na cii lu Mbashiada mba Yehova. Nahan kpa shie u lu gumor la, ya ikyar a Aôndo kôôsôô ga. A kaa ér: “Yange m lu civir Yehova di tsô mer ka kwagh u tsombor wam u eren yô.” Kpa Angelito va tôô shie seer ôron Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha mi, shi hii u eren msen hen Yehova kpoghuloo. Nahan lu nyi i ere? Angelito kaa ér: “Yange m mase kaven mer saa me fa Terem Yehova tsembelee ve me lu kôôsôô a na ye.” Kwagh u Angelito ne due a mbampin mba injaav mba i doo u se hen sha mi yô: Ka nyi i lu mkposo u kaven di kwagh u Yehova man u fan un jim jimi? Ka nyi se er ve se fa Yehova tsembelee?

3. Mkposo u kaven shin fan kwagh u Yehova man u fan un jim jim la ka nyi?

3 Se fatyô u kaan ser or fa shin nan kav kwagh u Yehova aluer nan fa iti na shi nan fa akaa agen aa a ôr shi a er yô. Kpa u fan Yehova tsembelee shin fan un jim jim yô, hemba nahala. Gba u se tôô shie se hen kwagh u Yehova kua aeren a na a doon tsung la. Ka er se er nahan la ve se hii u kaven kwagh u ka a mgbegha un u ôron shi eren kwagh ye. Kwagh ne una wase se u fan aluer a lumun a mnenge wase kua akaa a se tsough man aeren a ase yô. Ka sea kaven kwagh u Yehova a soo ér se er yô, i gba u se eren sha kwagh shon u se hen la.

4. Aluer se time sha kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la yô, kwagh la una wase se nena?

4 Alaghga mbagen vea naha se tar sha ci u se soo u civir Yehova yum, gayô vea hendan a vese tsung zum u se hii u kohol imôngo a ior mba Yehova yô. Kpa aluer se suur sha Yehova yô, mayange una kende se ga. Se lu wan imaagh ki yan ikyar a Yehova, man ikyaryan la ia lu gbem sha won. Kpa mimi mimi je se fatyô u fan Yehova tsembelee kpa? Een se fatyô! Ikyav i Mose man Tor Davidi tese ér kwagh a fatyô u lun nahan; ve kpa ve lu ior mba yinan. Se nguren timen sha akaa a yange ve er la yô, se na mlumun sha mbampin mba uhar mban: Yange ve hingir u fan Yehova nena? Man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav ve laa?

MOSE YANGE NENGEN A “UN U I NENGEN A NA GA LA”

5. Mose yange tsua u eren nyi?

5 Mose yange tsua u civir Aôndo. Shie u Mose lu anyom 40 la, a tsua u lun vea ior mba Aôndo, ka Mbaiserael je la; a soo ér i fa un ér un ngu “wan u Wanfarou ga.” (Heb. 11:24) Mose yange gbihi ian i icivirigh la. Shie u Mose ta ikyaa a Mbaiserael mba ve lu ikpan ken Igipiti la, lu u ishima ia vihi Farou a na tsung. Farou lu tor u lun a tahav kpishi, Mbaigipiti je yô nengen ér ngu aôndo. Kwagh ne tese ér Mose lu a jighjigh u nan taveraa! Mose suur sha Yehova. Lu kwagh u na ve Mose ya ikyar vea Yehova kangenaa zan zan kar kpen je la.—Anz. 3:5.

6. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Mose laa?

6 Ka nyi se hen ken kwagh laa? Hanmô wase yô, gba u nana tsua kwagh, er Mose kpa gba u una tsua nahan. Nahan se tsua u civir Aôndo shi lun imôngo vea ior nav kpa? Alaghga a gba u se de akaa agen aa kar se sha er se civir Aôndo yô, shi alaghga ior mba ve fe Yehova ga la vea hendan a vese. Kpa aluer se suur sha Ter wase u sha la yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser una sue se!

7-8. Mose yange za hemen u henen nyi?

7 Mose yange za hemen u henen kwagh u aeren a Yehova shi lu eren ishima i Yehova. Ikyav i tesen yô, shie u i kaa a Mose ér a za due a ikyurior i Iserael ken kpan ken Igipiti la, Mose ban a vangertiôr nahan a kaa a Yehova acin imôngo ér un kuma ga. Kpa Yehova er kwagh a na sha mhôôn, a wase un. (Eks. 4:10-16) Kwagh ne na yô, Mose kôrcio u pasen Farou ilyoho i ijirôron i Yehova lu tindin hen Farou la cii. Mose nenge er Yehova er tom a tahav nav u yiman Mbaiserael, kpa gema tim Farou kua ikyumutya na cii shin Zegemnger u Nyian yô.—Eks. 14:26-31; Ps. 136:15.

8 Mose yange duen a Mbaiserael ken Igipiti kera yô, ve shi keren akaa a gban ahon sha mi shi eren ivever. Nahan je kpa, Mose nenge er Yehova er kwagh a ior mba sember duen a ve ken kpan ne sha ishimawan kpishi yô. (Ps. 78:40-43) Shi Mose nenge er Yehova tese iyolhiden a mi ijime sha gbenda u vesen shie u Mose zamber a na ér a de timin Mbaiserael ga nahan Yehova kpa de la.—Eks. 32:9-14.

9. Mbaheberu 11:27 pase ér Mose vea Yehova lu kôôsôô nan je?

9 Yange Mbaiserael mba dugh ken Igipiti kera yô, ikyar i Mose ya vea Yehova la seer lun kôôsôô je yô lu inja er nengen a Ter na u sha ne nahan. (Ôr Mbaheberu 11:27.) Bibilo ôr kwagh u a tese ér yange ve lu kôôsôô yô. I kaa ér: Yange “TER A ôr kwagh a Mose ishigh a ishigh er or ka nan ôr kwagh a huror u nan nahan.”—Eks. 33:11.

10. Cii man se fa Yehova tsembelee yô, gba u se er nyi?

10 Ka nyi se hen ken kwagh laa? Cii man se fa Yehova tsembelee yô, gba u se hen kwagh u aeren a na tseegh ga kpa shi se eren ishima na. Nyian ne, ishima i Yehova yô, ka u “i̱ yima ior cii shi ve̱ zua a mfe u mimi u vough la.” (1 Tim. 2:3, 4) Gbenda môm u ka se er ishima i Aôndo yô, ka u tesen ior mbagen kwagh na.

11. Ka sea tesen mbagen kwagh u Yehova yô, se seer fan un tsembelee nena?

11 Ashie kpishi ka zum u se lu tesen mbagen kwagh u Yehova la ka se seer fan un tsembelee ye. Ikyav i tesen yô, ka se nenge a mhôônom ma Yehova zum u a ze a vese hen ior mba i sar ve u yan ikyar a na la. (Yoh. 6:44; Aer. 13:48) Shi ka se nenge a tahav mbu Mkaanem ma Aôndo zum u se nenge ior mba se lu henen Bibilo a ve la ve lu den aeren a bo shi ve hii u haan or u he iyol yô. (Kol. 3:9, 10) Heela tseegh ga, ka se nenge a ishimawan i Yehova er ngu a na ior mba hen haregh wase ian acin imôngo sha er vea hen kwagh na nahan vea va war yô.—Rom. 10:13-15.

12. Er i pase ken Ekesodu 33:13 nahan, Mose yange kaa a Yehova ér nyi man lu sha ci u nyi?

12 Mose yange nengen ikyar i ya vea Yehova la beelee ga. Er Mose er ityom i ageegh ken iti i Aôndo nahan kpa, Mose shi kaa a Yehova sha icivir ér ma a shi de ma un seer fan un. (Ôr Ekesodu 33:13.) Mose hemba anyom 80 shie u ôr kwagh ne a Yehova la, nahan je kpa fa ér gba u una za hemen u henen kwagh u Ter na u sha u lun a dooshima la.

13. Ka gbenda môm u nyi se fatyô u tesen ser ikyar i se ye a Yehova la gba se kwagha?

13 Ka nyi se hen ken kwagh laa? Aluer se civir Yehova shie lihe nan nan kpa, mayange gba u se tôô ikyar i se ye a na la beelee ga. Gbenda môm u se fatyô u tesen ser ikyar i se ye a Yehova la gba se kwagh yô, ka u lamen a na ken msen.

14. Er nan msen a lu kwagh u hange hange u una wase se u henen kwagh u Aôndo?

14 Ior ka vea ya ijende man vea lamen hanma shie yô, ikyar i ve ye la i hemba taver. Nahan eren msen hen Aôndo hanma shie sha er u lu a na kôôsôô yô, mayange de cie u ôron un kwagh u u lu henen ken ishima man er i lu u ken ishima la ga. (Ef. 6:18) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Turkey, iti na ér Krista, a kaa ér: “Hanma kwa u ka mea er msen hen Yehova, mea pase un er i lum ken ishima shi mea nenge er a wasem yô, a seer doon mo ishima shi m seer suur sha a na. Ka mea nenge er Yehova a ongo mbamsen av yô, kwagh la a wasem u nengen un mer ka Terem kua Ijende yam.”

OR U SHA ISHIMA I YEHOVA

15. Yehova yange ôr kwagh u Tor Davidi ér nyi?

15 Yange i mar Tor Davidi ken ikyurior i i tsegha i sha ci u Yehova Aôndo yô. Kpa Davidi yange gbaa civir Yehova sha ci u tsombor na ngu civir un tsô ga. Yange ya ikyar na vea Yehova, shi Davidi doo Yehova ishima kpishi. Yehova yange kaa ér Davidi ka “or u sha ishima” na. (Aer. 13:22) Kpa Davidi yange er nena ve hingir u lun kôôsôô a Yehova nahana?

16. Davidi yange nenge akaa a Yehova a gbe la nahan, a hen nyi sha kwagh u Yehova?

16 Davidi yange hen kwagh u Yehova ken akaa a a gbe la. Shie u Davidi lu gumor la, hemban lun ken toho a iyôngo i Ter na sha ci u a kuran i. Alaghga lu shie ne Davidi hii u henen sha akaa a Yehova a gbe la ye. Ikyav i tesen yô, Davidi yange una kende ashe sha kwavaôndo tugh yô, a nenge di a asan civirii tsô ga, kpa shi a nôngo u gbidyen kwar sha aeren a Un u a gbe asan ne la. Kwagh la maa mgbegha Davidi nger ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na.” (Ps. 19:1, 2) Davidi shi gbidyen kwar nengen gbenda u Yehova a gbe uumace la yô, a nenge er tomaveegh u Yehova la u tese kwaghfan na u a kpilighyol la yô. (Ps. 139:14) Er Davidi lu nôngon u kaven kwagh u ityom i Yehova la, a hide a iyol na ijime tsung, sha ci u nenge ér un gba kwagh ga.—Ps. 139:6.

17. Aluer se gbidye kwar sha akaa a Yehova a gbe la yô, ka nyi se fatyô u henen?

17 Ka nyi se hen ken kwagh laa? Gba u se veren ishima sha akaa a Yehova a gbe la. De gbe lun ken tar u Yehova a gbe u doo ashe tsung ne inja er u ngu atoki ga, kpa akaa a a gbe la a lu kwagh u kpiligh we iyol! Hanma iyange i u nder yô, gbidye kwar sha akaa a Yehova a gbe a u nengen a mi la, nahan hen sha kwagh u akaa shon a tese u sha kwagh u Yehova la. A fatyô u lun ikyon shin annyamev shin ior. U eren nahan yô, hanma sev u henen akaa kpishi sha kwagh u Teru u a soo u yum ne. (Rom. 1:20) Shi kwagh la una na yô, Yehova una lu doon we ishima seer a seer hanma sev cii.

18. Er i tese ken Pasalmi 18 nahan, ka nyi Davidi yange fa?

18 Davidi yange fa er Yehova a lu wasen un yô. Ikyav i tesen yô, shie u Davidi kura iyôngo i ter na sha ikyev i begha man dwem la, yange fa er i lu Yehova a wase un u hemban inyamkyume ne yô. Shie u hemba Goliati la, Davidi kav wang er i lu Yehova a lu hemen un yô. (1 Sam. 17:37) Shi shie u Davidi yevese Tor Saulu war la kpa, a kaa ér ka Yehova a yima un ye. (Ps. 18, ngeren u sha ityo) Or u kenden a iyol sha yô, yange ma nan nenge ér ka nan iyol i nan nan er akaa la ye. Kpa Davidi hiden a iyol ijime, nahan a nenge ér ka Yehova a lu wasen un ye.—Ps. 138:6.

19. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Davidi laa?

19 Ka nyi se hen ken kwagh laa? Gba u se er kwagh a hemba di u sônon Yehova ser a wase se. Shi gba u se nôngo se fa shie u a ne se iwasen yô, kua gbenda u a wase se la kpaa. Aluer se mba hidi a iyol ijime yô, se kav er i lu u se fatyô u eren hanma kwagh iyol yase ga, shi i lu Yehova a wasen se u eren akaa a se fetyô u eren ga la yô. Nahan hanma kwa u se nenge Yehova a wase se yô, ikyaryan yase vea na ia seer taver. Anmgbian ugen ken tar u Fiji u a civir Yehova anyom a ngee yô, nenge a mimi u kwagh ne; iti na ér Isaac. A kaa ér: “Ka mea hide mea hen sha uma wam yô, m nenge er Yehova a wasem hii shie u m lu henen Bibilo la zan zan nyian yô. Kwagh la na yô, ka m nenge mer Yehova ngu kpôô kpôô.”

20. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyar i Davidi ya vea Yehova laa?

20 Davidi yange kaven Yehova sha u dondon aeren a na. Yehova yange gba se sha gbenda u se fatyô u kaven un, nahan se kpa se lu a aeren a na yô. (Gen. 1:26) Ka sea seer henen kwagh u aeren a Yehova yô, i hemba lun se zange u kaven un. Davidi yange fa Ter na u sha la tsembelee, nahan kaven un shie u a lu eren kwagh a ior mbagen yô. Nenge ase ikyav i môm. Davidi yange er Yehova isholibo shie u er idya a Batesheba shi ker gbenda i wua nom na la. (2 Sam. 11:1-4, 15) Kpa Yehova tsua u zungwen Davidi mhôônom sha ci u Davidi kpa zungwen mbagen mhôônom. Er Davidi ya ikyar i doon tsung a Yehova yô, ior i Iserael soo kwagh na kpishi shi Yehova a tôô ator a ken Iserael agen a kar sha a na.—1 Utor 15:11; 2 Utor 14:1-3.

21. Mbaefese 4:24; man 5:1 a tese nahan, aluer se mba “mbakaven Aôndo” yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mi?

21 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh laa? Gba u se lu “mbakaven Aôndo.” Ka sea er nahan yô, se zua a mtsera shi kwagh la a wase se u fan Aôndo jim jim. Ka sea kaven Aôndo sha u lun a aeren a na yô, se tese ser se mba ônov nav.—Ôr Mbaefese 4:24; 5:1.

KEREN U SEER FAN KWAGH U YEHOVA

22-23. Aluer se dondo kwagh u se hen sha kwagh u Yehova la yô, ka nyi ia ere?

22 Er se nenge nahan, Yehova pase se kwagh na ken akaa a a gbe la man ken Mkaanem nam, ka Bibilo je la. Takerada u injaa ne ngu a akav a ior mba jighjigh kpishi er Mose man Davidi nahan, a se fatyô u dondon yô. Yehova er ci na. Nahan se kpa gba u se er ci wase, se hen kwagh na er se fetyô la cii.

23 Se tsa se de u henen kwagh u Yehova mayange ga. (Orpa. 3:11) Ka kwagh u se fe sha kwagh na la i lu kwagh u vesen ga, kpa ka kwagh u se er a mfe shon la. Aluer se dondo kwagh u se hen la shi se nôngo u kaven Ter wase u se doo un ishima ne yô, se kporom ikyua a na. (Yak. 4:8) A kaa a vese ken Mkaanem nam ér mayange una kende mba ve keren u fan un la ga.

ICAM 80 “Bende, Nenge Nen, Ter Ka U Doon Je”

^ par. 5 Ior kpishi na jighjigh ér Aôndo ngu, kpa ve fa un tsembelee ga. Inja i u fan Yehova jim jim la ér nyi, man ka nyi se fatyô u henen ken Mose man Tor Davidi sha kwagh u yan ikyar kangenaa vea Aôndo? Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mban.