Iceghzwa ne shi wa imaagh ki mzough ugen u he. I yilan un ér Mzough u Ityar Sha Won Cii. Awashima u mzough ne yô, lu u “wasen ityar u zuan ityough imôngo eren akaa, shi van a bem man mkpeyol.” Mbakristu Mbaaiev kpishi yange ve sue Mzough la. Mzough ve u Federal Council of the Churches of Christ in America (Mzough u Ucôôci mba Kristu ken Amerika) la yange wuese Mzough u Ityar Sha Won Cii la, a kaa ér, ka “gbenda u tesen ér Tartor u Aôndo ngu eren tom shin tar sha ikyev i mbapatii.” Mzough u ucôôci yange tese ér ve sue Mzough u Ityar Sha Won Cii la sha u tsuan ior vev tindin ér ve za mkombo u Paris Peace Conference la. Orgen ken ior mba i tindi ve la kaa ér mkombo ne “ka mhii u kwagh u he ugen sha tar.”

I lu hiin kwagh u he ugen hen shie ne, kpa lu ior mba ve za mkombo u Paris Peace Conference la lu u vea hii kwagh shon ga. Ken inyom i 1919 la, tom u pasen kwagh ne hii sha gbenda u he; Yehova yange na ior nav agee ve pase kwagh je hemba ave a tse. Nahan kpa, cii man kwagh la a er yô, yange gba u kwagh u vesen una gema hen atô u Mbahenen Bibilo.

Yange gba u a er ishangen i tsuan mbahemen mzough u Watch Tower Bible and Tract Society la sha iyange i Sati, Janawari 4, 1919. Shie ne i kôr Joseph F. Rutherford, u lu hemen ior mba Yehova hen shie ne la, i za wuhe ken purusu ken Atlanta, kpentar u Georgia, tar u Amerika. Yange i za wuhe un kua anmgbianev mbagen utaankaruhar a ishô ve iyol. Nahan kpa zayol gema lu. Ve lu henen ér, er kwagh a lu nahan yô, hemba doon u hiden eren ishangen veren anmgbianev mba ve lu hemen la shinii, guda u tsuan ior mbagen sha ityough veve?

Er Anmgbian Rutherford lu ken purusu nahan kpa, ishima lu zan un iyol sha kwagh u nongo ne. Yange kav er anmgbianev mbagen ve nenge ér hemba doon u tsuan orgen ér nana lu pesiden yô. Sha ityôkyaa ne yô, a nger washika hen mba ve kohol la, a kaa ér i tsua Evander J. Coward a lu pesiden. Rutherford kaa ér Coward ngu “inja kundu kundu” shi “ngu a kwaghfan” shi ngu “eren Ter tom sha mimi.” Kpa anmgbianev mbagen kpishi lu a mnenge ugen. Ve soo ér i yem a ishangen la iwer ataratar ken hemen. Uloya mba yange ve tile sha ijir i anmgbianev mba i wuhe ve ne kpa lumun ér i  yem a ishangen la ken hemen. Er ve lu lamen sha kwagh ne yemen la, ishima hii u vihin anmgbianev mbagen.

Maa kwagh ugen va er u shie kar yô, anmgbian Richard H. Barber va kaa ér lu inja er ‘u haan or u oo u te nan mngerem ma ndôhôr sha ityou nahan yô.’ Môm ken anmgbianev mba ve kumba la kaa ér: “M fa kwagh u atindigh ga, kpa m fa kwagh u i gbe u se er ve se lu ior mba mimi yô. Aôndo soo ér se lu ior mba mimi. Man m nenge mer gbenda u hemban doon u se tese ser se mba eren kwagh sha mimi er Aôndo a soo la yô, ka u shi haan Anmgbian Rutherford ishangen, tsuan un ér a lu pesiden.”—Ps. 18:25.

Anmgbian A. H. Macmillan u un kpa yange i wuhe un yô, va umbur nahan ér, kpernan maa Anmgbian Rutherford va kuma uwegh ape i wuhe un ken sev la, maa kaa a na ér, “va uwegh.” Anmgbian Rutherford maa na un loho u sha telegram. Macmillan nengen a loho u i nger tiônôô la je maa kav kwagh u i nger la fese je. I nger ér: “RUTHERFORD WISE VAN BARBER ANDERSON BULLY AND SPILL DIRECTOR FIRST THREE OFFICERS LOVE TO ALL.” Inja na yô, anmgbianev mba ve lu hemen ior mba Yehova mba yange i wuhe ve la cii, i hide i haa ve ishangen, nahan gba u Joseph Rutherford una lu pesiden her, William Van Amburgh di una lu eren tom a na ikyooso ikyooso her.

Shie u i wuhe anmgbianev mba anigheni mbara ken purusu la, Mbahenen Bibilo mba jighjigh nger pitishen zende a mi ér ior ve wa ave shimi sha u kaan a gomoti ér a pase anmgbianev mbara. Yange anmgbianev mba taver ishima mban zua a iorov hemba 700,000 mba ve nger sigeneca vev shin pitishen la yô. Nahan sha iyange i Tomatar, uwer u Maaci 26, 1919 la, cii man i za na gomoti pitishen la yô, i pase Anmgbian Rutherford kua anmgbianev mbagen mba i wuhe ve la.

Anmgbian Rutherford ngur lamen a ior mba ve kohol u sughun un za hiden la yô, a kaa ér: “M ngu a vangertiôr mer kwagh u a ze hemen ne cii ka u wan se agoyol sha ci u ashie a ican a se va tagher a mi ken hemen la. . . . Iniôngon yen ne ka di sha ci u i dugh anmgbianev enev ken purusu tsô ga. Ka awashima u tom ne cii la ga. . . . Kwagh u ne lu nôngon ne ka sha ci u van Yehova a icivir, shi ior mba ve nôngo kwagh kpoghuloo nahan ne zua a averen kpishi.”

Kwagh u yange za hemen zum u i yem a anmgbianev ken koti la tese wang ér uwegh ku Yehova lu sha kwagh la. Sha iyange i Mei 14, 1919 la, koti u apii kure ijir na ér: “Ior mba i ker ve i za wuhe ne, . . . yange i ôr ve ijir sha mimi er gba u ma i ôr la ga, nahan sha ityôkyaa la yô, i venda ijir i yange i hii kuren ve la.” Yange i kure anmgbianev mbara ijir sha anyighe ér ve er afer a vesen, nahan luun er i kaa di tsô ér i de ve a kwaghbo shin i pande ayange a gba u a wuhe ve la yô, ma i nger akaa a i wa ve iyol la shin inya. Nahan i kera ôr kwagh ugen sha iyol ve ga. Sha nahan yô, Judge Rutherford lu a ian i paan ior mba Yehova iyol hen Koti u Vesen u Tar u Amerika la her. Shi za hemen  u eren kwagh ne zum u i pase un la anyom imôngo kpaa.

Anmgbian Macmillan va umbur nahan ér: “Yange lu u se gba teman ving, keghen ér Ter a va yem a vese sha ga. Se nenge ser gba u se er kwagh u fan er ishima i Ter i lu yô.”

Kpa, lu zange u anmgbianev mba shin itine hiden hiin tom u ve er anyom kpishi ken ijime la ga. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, shie u i wuhe ve la, ior va vihi abamber a iyôôgh a ka i cagh ngeren sha mi, i wa sha ikyekye i gberen ityakerada la cica cii. Kwagh ne yange na iyol kpe anmgbianev mbagen kpishi, ve lu henen ér kwagh u tom u pasen kwagh la bee a bee je.

Shi yange kwagh gba ior a loho u Tartor u Mbahenen Bibilo mban pasen la je he? Anmgbian Rutherford nenge ér doo u una na kwaghôron sha er vea zua a ikyar sha mpin la yô. Nahan gba u a lôhô ior. Anmgbian Macmillan kaa ér: “Aluer or va mkombo ne ga yô, se fa je ser kwagh u tom u pasen kwagh ne bee a bee je.”

Nahan sha iyange i Lahadi, Mei 4, inyom 1919 la, Anmgbian Rutherford na kwaghôron hen geri u Los Angeles, ken kpentar u California, shin er vihi un iyol kpishi nahan kpaa. Kwaghôron la lu a itinekwagh ér: “The Hope for Distressed Humanity” (Ishimaverenkeghen sha Ci u Mba Asema A Yen Ve La). Iorov mba kuman 3,500 nahan va, shi ior mbagen uderi imôngo va kpa zua a ijiir i teman ga, nahan ve hide ve yem. Shi kpernan iorov mbagen 1,500 shi va ungwa kwaghôron ne. Nahan anmgbianev maa zua a ikyar i sha mpin ve la, ér ior soo u ungwan loho ve her!

Maa anmgbianev shi er kwagh ugen. Man zan zan nyian kpa Mbashiada mba Yehova mba dondon kwagh u anmgbianev mban er la ken tom ve u pasen kwagh her.

Yange i yôô ken Iyoukura i Agusutu 1, 1919 ér a er mkohol u vesen ugen ken uwer u Setemba, hen Cedar Point, ken kpentar u Ohio. Orhenen Bibilo ugen ken kpentar u Missouri u i yilan  un ér Clarence B. Beaty yô, umbur kwagh u za hemen yô. A kaa wener: “Yange sar hanma or u zan.” Anmgbianev za mkohol la je hemba er i hen la. Anmgbianev mba hemban 6,000 nahan za. Kwagh ugen u mase doon mkohol ne been je yô, anmgbianev 200 er batisema shin kungwa u Erie u lu ikyua her yô.

Sha iyange i Setemba 5, 1919, u lu iyange i sha utaan i mkohol ne la, Anmgbian Rutherford na kwaghôron lu a itinekwagh ér “Address to Co-laborers” (Loho sha ci u Akar a Tom); a yôô ken kwaghôron la ér mba duen a magazin u he, a yilan un ér The Golden Age. * Lu u magazin ne una “tôôn abaver a sha akaa a injaa aa lu zan hemen yô, shi una tesen ken Ruamabera er i hii ve akaa shon a lu eren yô.”

Yange i taver Mbahenen Bibilo cii ishima ér ve pasen kwagh a magazin u he ne gbar gbar. Washika u yange i nger u pasen er a er tom ne yô, kaa ér: “Hanma or u nan tsegh iyol i nan [nan er batisema] cii nana umbur ér ka kwagh u icivirigh kpishi u eren tom ne. Shi nana de lumun ér ian i icivirigh la i kar nan ga, nana nôngo nana pase tar kwagh sha gbashima er nan fetyô la cii.” Yange ior kpishi vengese mlehe u va pasen kwagh ne! Mba ker uwer u Disemba yô, mbapasenkwagh u Tartor mba tseen ishima zua a iorov 50,000 mba ve nger ér i naan ve magazin ne hanma shie yô.

Ken mbee u inyom i 1919 la, ior mba Yehova hide sôr hanma kwagh vough shi i wa ve agoyol kpaa. Bee kera yô, akaaôron a profeti a sha kwagh u ayange a masejime kpishi kure sha mi hen shie ne. Shie u ikyaren man u wanger ior mba Yehova u i ter ken Malaki 3:1-4 la maa kure. Ior mba Yehova kera lu ikpan i “Zegebabilon” u sha ikyav la ga, shi Yesu ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” * (Mpa. 18:2, 4; Mat. 24:45) Shie ne Mbahenen Bibilo wa iyol kuma u vea er tom u Yehova soo ér ve er la.