Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Nenge Wer Gba u U Tsaase Mbagenev Kpa?

U Nenge Wer Gba u U Tsaase Mbagenev Kpa?

“Ka mhen u dedoo m ne ne ye.”​—PROV. 4:2.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 93, 96

1, 2. Gba u se tsaase mbagenev sha u ve er ityom ken nongo wase sha ci u nyi?

TOM u yôôn loho u dedoo u Tartor la, yange u lu Yesu kwagh u vesen ken uma. Nahan kpa, yange tôô shighe na tsaase mbagenev sha u ve lu mbakuran man mbatesen yô. (Mat. 10:5-7) Er Filibu eren tom u pasen ivangeli kpoghuloo nahan kpa, ikyav tese wang ér un kpa yange tôô shighe tsaase mbayev nav mbakasev mba unyiin mbara sha u ve fa u pasen mbagenev akaa a mimi a ken Ruamabera la tsembelee yô. (Aer. 21:8, 9) Tom u tsaase mbagenev la ngu hange hange nyian nena?

2 Ingyegh ki ior mba ve lu lumun loho u dedoo la ngi seer a seer tar sha won cii. Mbahev mba ve lu a er batisema ga la, gba u vea fa er i lu hange hange u vea henen Bibilo sha tseeneke ve yô. Shi gba u a tese ve u pasen mbagenev loho u dedoo shi tesen ve mimi. Ken atôônanongo ase kpa, gba u a taver anmgbianev mba nomso asema sha u ve nôngo ve kuma u a ver ve udiakon man mbatamen yô. Mbakristu mba ve vie la vea fatyô u wasen mbahev u vesen ken jijingi sha u nan ve “mhen u dedoo.”—Anz. 4:2.

WASE MBAHEV VE ZUA A TAHAV MAN KWAGHFAN KEN MKAANEM MA AÔNDO

3, 4. (a) Paulu yange tese ér Ruamabera u henen gba zua a tom u pasen kwagh u ngu u ume atam la nena? (b) Cii man se taver mba se henen Bibilo a ve la ishima ser ve henen i sha tseeneke ve yô, ka nyi i gbe u se lu vanden erene?

3 Ruamabera u henen sha tseeneke wase la ngu a inja nena? Se zua a mlumun ken mkaanem ma apostoli Paulu ôr a mba ve lu Mbakristu a na imôngo ken Kolose la. A nger ér: “Se kera mem u eren msen man shi u zamber sha ci wen ga, ser, ma i iv ne a mfe u fan ishima Na sha kwaghfan cii man mkav u ken jijingi kpaa, sha u ne̱ zende zende u u kom Ter, ne̱ doon Un ken akaa cii, ne̱ umen atam ken hanma tom u dedoo, shi ne̱ vesen ken kwaghfan u Aôndo” yô. (Kol. 1:9, 10) Aluer Mbakristu mba ken Kolose mbara mba a imba kwaghfan u vough ne yô, vea fatyô u ‘zenden zende u u kom Ter, shi vea doon Un ken akaa cii.’ Kwagh ne una wase ve vea za hemen u “umen atam ken hanma tom u dedoo,” hemban je yô, sha u pasen loho u dedoo la. Aluer ka u or u civir Yehova nana civir un sha inja yô, gba keng u nana henen Bibilo hanma shighe. Doo u se wase mba se henen Bibilo a ve la, ve fa mimi ne.

4 Cii man se wase mbagenev ve fa er i lu a inja u henen Bibilo sha tseeneke ve yô, gba u se ayol a ase se hii fan ser ka a inja u eren nahan. Jighilii yô, gba u se ayol a ase se henen Bibilo sha gbenda u dedoo hanma shighe. Sha nahan yô, u fatyô u pinen iyol you wer: ‘Shighe u mbayaav ve dugh a mbamhen mba ve kaha a atesen a Ruamabera shin ve pin mbampin mba taver nahan, me fatyô u nan mbamlumun mba ve har sha Bibilo kpa? Ka mea ôr ken Bibilo er Yesu man Paulu kua mbagenev yange ve taver ishima u eren tom u pasen kwagh la nahan, ka m gbidye kwar er ishimataver ve la ia wasem ken mcivir u Yehova la kpa?’ Se cii gba u se zua a mfe man kwaghwan u ken mkaanem ma Aôndo la. Shi aluer se pase mbagenev er se zough a iwasen kpishi ken Bibilo yase i henen sha tseeneke la yô, alaghga se taver ve ishima, nahan ve kpa vea ôr Ruamabera kpoghuloo, vea zua a imba iwasen la.

5. Pase er u wase mbahev vea fa u henen Bibilo sha tseeneke ve hanma shighe yô.

5 Alaghga u pine wer, ‘Me er nan ve me tsaase or u m henen Bibilo a nan la nana gema henen i hanma shighe?’ Kwagh u dedoo u u hii eren yô, ka u tesen nan u wan iyol sha kwagh u ne henen la. U fatyô u duen a mhen wer, nana ôr ngeren mba seer mba ken takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, shi nana nenge avur a Ruamabera a i nger her la kpaa. Tese nan er nana wa iyol sha mbamkombo a awashima u nana za ve, nana na mbamlumun ker yô. Taver nan ishima nana ôron hanma mgber u Iyoukura man Awake! Aluer nan ngu a Watchtower Library ken zwa u nan shin IJIIR I Watchtower a KOSON ITYAKERADA SHA INTANET YÔ, u fatyô u tesen nan er nana er tom a mi u nan mbamlumun sha mbampin mba Bibilo mba i pin la yô. Aluer u na or u u henen Bibilo a nan la iwasen ne yô, ica a gba ga tsô a doo nan u henen Mkaanem ma Aôndo sha tseeneke u nan je ka u henen a hen ga.

6. (a) U er nan ve u wase or u u henen kwagh a nan la nana soo Bibilo i henene? (b) Aluer Ruamabera u ôron doo or u u henen kwagh a nan la ishima yô, kwagh ne una mgbegha nan u eren nyi?

6 Jighilii yô, doo u se kighir or u se henen kwagh a nan la ser nana ôron Bibilo shi nana henen i ga. Kpa se er tom a ikyav mbi tomough mbi nongo u Yehova u ne se la, se wase nan nana soo Bibilo i ôron tsung. Shighe a karen yô, a lu or u se henen kwagh a nan la ken ishima, er lu orpasalmi nahan. Yange wa icam kaa ér: “Doom u mgbôghom a Aôndo; m gema Ter AÔNDO hingir mo ijiir yam i yeren ker.” (Ps. 73:28) Jijingi u Yehova una wase or u nan soo u kporom ikyua a na la je ka u henen a hen ga.

TSAASE MBAHEV VE FA U PASEN KWAGH SHI TESEN IOR

7. Yesu yange tsaase mbaapostoli nav u pasen loho u dedoo la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

7 Mateu ityough 10 pase se akaa a Yesu yange wa mbaapostoli nav mba 12 mbara yô. Yesu ôr ve akaa wue wue ga, kpa pase ve akaa jighilii a soo ér ve fa la. [1] Mbaapostoli mbara kegh ato er Yesu lu tesen ve kwagh u vea er ve vea fa u pasen kwagh tsema tsema yô. Maa ve due kwaghpasen. Er ve nenge igbenda i Yesu pasen kwagh la yô, ica gba ga maa ve hingir mba ve fa u tesen ior mimi u ken Ruamabera la yô. (Mat. 11:1) Se kpa se fatyô u tsaase mba se henen Bibilo a ve la vea fa u pasen loho u dedoo la tsembelee. Hegen, de se nenge nen ase igbenda ihiar i se wase ve yô.

8, 9. (a) Yesu yange a pase ior asange asange kwagh nena? (b) Se tese mbapasenkwagh mba hev u lamen vea ior, er Yesu nahan nena?

8 Lamen vea ior. Ashighe kpishi Yesu yange a lam a ior sha kwagh u Tartor la. Ikyav i tesen yô, un vea kwase ugen yange ve lam kundu kundu hen ijôr i Yakob, ikyua a gar u Shikar, shi kwagh u injaa due ken iliam ve la kpaa. (Yoh. 4:5-30) Shi yange lam vea orngoholkpandegh Mateu u i yilan un ér Levi la. Ityakerada i Ivangeli ôr kwagh u iliam ve la cuku tseegh, kpa Mateu yange lumun u dondon sha Yesu. Mateu man mbagenev yange ve ungwa Yesu lam naleghaa, shighe u i lu eren iniongo igen hen ya u Mateu la.—Mat. 9:9; Luka 5:27-39.

9 Sha shighe ugen la, Yesu lam a Natanael u lu a mnenge u kpeegh sha kwagh u ior mba ken Nasareti la kundu kundu. Kwagh ne maa mgbegha Natanael gema mnenge na la, shi tsua u seer henen kwagh u Yesu u lu Ornasareti la, lu tesen la kpaa. (Yoh. 1:46-51) Nahan se mba a ityôkyaa i dedoo i tsaase mbapasenkwagh mba hev u lamen vea ior sha gbenda u kundu kundu. [2] Alaghga tsô a doo mba se wasen ve sha imba gbenda ne la kpishi, shighe u mbaasemaamimi ve kegh ato a mkaanem vem ma kundu kundu la yô.

10-12. (a) Yesu yange tese mba sar ve u ungwan loho u dedoo la nena? (b) Se wase mbapasenkwagh mba hev vea seer fan u tesen ior mimi u ken Bibilo la tsema tsema nena?

10 Tese mba ve lu a isharen la. Yesu lu a shighe kpuaa tseegh u eren tom na u pasen kwagh la. Nahan kpa, yange tôô shighe na tese mba sar ve u ungwan loho u dedoo la. Ikyav i tesen yô, Yesu yange tile shin tso, lu tesen ikpelaior igen. Sha shighe la, a er ivande, nahan Peteru kôr ishu kpishi, tsô a kaa a na ér: “Hii nyian je zan zan ken hemen kpaa ú mase kôron ior.” Lu nyi i due ken mkaanem man ieren i Yesu laa? Peteru man mba ve lu kôron ishu imôngo la cii, “mba dugh a utso sha tar yô, ve undu akaa cii, ve dondo sha [Yesu].”—Luka 5:1-11.

11 Yange sar Nikodemu u lu môm ken Mkohol u Mbaajiriv la u ungwan kwagh u Yesu lu tesen la. Yange soo u seer henen kwagh, kpa gema lu cian kwagh u aluer un ngu lamen a Yesu ken igbar ve, mbagenev vea ôr la. Yesu na un shighe na, nahan a za kohol Nikodemu tugh, ve lam ape ikpelaior la lu ga yô. (Yoh. 3:1, 2) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh nee? Wan u Aôndo yange ver shighe sha er una taver jighjigh u nan u ior asange asange yô. Se kpa doo u se hiden se za sôron ior shi se henen Bibilo a mba ve tese isharen la sha gbashima ga he?

12 Aluer se mba duen kwaghpasen vea mbapasenkwagh mba hev yô, alaghga tsô, se wase ve vea seer fan u tesen ior mimi u ken Bibilo la tsema tsema. Se wase ve vea umbur ér, aluer or tese isharen cuku tseegh je kpa ve hide ve za sôr nan. Shighe u se lu hiden u za sôron ior shi henen Bibilo a ve yô, se fatyô u lôhôn mbapasenkwagh mba hev ser ve za a vese imôngo. Aluer se mba tsaase mbapasenkwagh mba hev shi taver ve ishima yô, kwagh la una wase ve vea lu a isharen i henen Bibilo vea mbagenev sha tseeneke ve je ka u henen a hen ga. Shi vea kera gba uwegh fese ken tom u pasen kwagh la ga, kpa vea tese ishimataver.—Gal. 5:22; nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Yange Gba Uwegh Ga” la.

TSAASE MBAHEV VE EREN TOM SHA CI U ANMGBIANEV

13, 14. (a) U nenge kwagh u ior mba Bibilo i er kwagh ve ér yange ve er akaa kpishi sha ci u mbagenev la nena? (b) Ka sha igbenda i nyi jighilii nahan, u fatyô u tsaase mbapasenkwagh mba hev man agumaior u tesen anmgbianev vev mba nomso man mba kasev dooshima?

13 Bibilo pase wang er se lu a ian i civirigh i tesen “dooshima u mimi u hen anmgbianev” la, shi eren tom sha ci u mbagenev yô. (Ôr 1 Peteru 1:22; Luka 22:24-27.) Wan u Aôndo yange na hanma kwagh cii, kua uma na je kpaa, sha u eren tom sha ci u mbagenev. (Mat. 20:28) Dorka “lu a aeren a dedoo kpishi, man iyua i nan kpaa.” (Aer. 9:36, 39) Maria, anmgbian u kwase ugen ken Roma kpa “er tom kpishi” sha ci u mbagenev ken tiônnongo. (Rom. 16:6) Se er nan ve se wase mbahev vea kav er i lu hange hange u vea wasen anmgbianev mba nomso man mba kaseva?

Tsaase mba hev ve tesen anmgbianev vev dooshima (Nenge ikyumhiange i sha 13, 14 la)

14 Shighe u Mbashiada mba ve vie ken jijingi la ve lu zan u za sôron mbauangev man mbabeenyol yô, vea fatyô u kaan a mbahev ér ve za a ve imôngo. Aluer gba sha mi yô, mbamaren vea fatyô u zan a mbayev vev u za sôron ambaaior la. Mbatamen vea fatyô u eren tom vea mbagenev sha u nengen ér mbabeenyol mba ken tiônnongo, mba ve doo se ishima tsung la, mba a kwaghyan u dedoo shi i sôr uya vev mba sha ashe tsembelee. Ka a eren nahan yô, agumaior man mbahev mba ve kohol a vese imôngo la, ve hen u eren akaa a dedoo sha ci u mbagenev. Ortamen ugen yange una due kwaghpasen yô, a kar a za sôr Mbashiada mbagenev mba ve lu hen haregh u lu ica a geri yô, sha er una fa er ve lu la. Ashighe kpishi, yange a za vea anmgbian ugen u lu gumor yô, nahan gumor ne kav er i gbe u una tesen mba ken tiônnongo cii dooshima yô.—Rom. 12:10.

15. Gba hange hange u mbatamen vea ver ishima sha kwagh u tsaase nomso mba ken tiônnongo ér ve vese ken jijingi sha ci u nyi?

15 Er Yehova a eren tom a nomso u tesen mba ken tiônnongo yô, ka hange hange u anmgbianev mba nomso vea hen ityesen. Wea lu ortamen yô, u fatyô u keghen ato a ma diakon shighe u nan lu karen iyol sha kwaghôron u nan je he? Aluer u wase nan yô, nana seer fan u tesen mbagenev Mkaanem ma Aôndo tsema tsema.—Neh. 8:8. [3]

16, 17. (a) Paulu yange ver ishima sha u tsaase Timoteu ér a vese ken jijingi nena? (b) Mbatamen vea tsaase mba vea va hingir mbakuran ken tiônnongo la tsembelee nena?

16 Kwagh gba sha mbakuran ken nongo u Kristu kpishi, nahan gba u a za hemen u tsaase mba vea va er tom la ken hemen yô. Apostoli Paulu yange pase gbenda u a tsaase mbagenev la, shighe u lu lamen a Timoteu la. A kaa a na ér: “We wan wam, taver ken mlumun u sha mhôôn u ken Kristu Yesu la. Akaa a u ungwa hen mo, mbashiada kpishi kpaa lu her la, gema wa sha ikyev i ior mba ve lu jighjigh mba vea kuma u tesen mbagenev kpaa yô.” (2 Tim. 2:1, 2) Er Timoteu lu eren tom ikyooso ikyooso vea Paulu u lu ortamen la yô, a hen kwagh sha ikyev i apostoli ne. Maa Timoteu dondo igbenda i Paulu pasen kwagh shi eren ityom igen ken mcivir u wang la.—2 Tim. 3:10-12.

17 Er Paulu soo u tsaase Timoteu tsembelee yô, ashighe kpishi a lu vea Timoteu. (Aer. 16:1-5) Shighe u i doo yô, mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i Paulu la sha u zan vea udiakon mba ve kom yô, za taver or ishima ken jijingi. Sha nahan yô, udiakon vea fa er vea tese ishimawan man jighjigh u nan kua dooshima, er i gbe u mbakuran mba ve lu Mbakristu la vea eren la nahan. Kwagh ne ka a wase u tsaase mba vea va hingir mbakuran “ikyumuile i Aôndo” ken hemen la.—1 Pet. 5:2.

GBA HANGE HANGE U A TSAASE MBAGENEV

18. Er nan ve tom u tsaase mbagenev ken mcivir u Yehova la u lu se kwagh u injaa yumu?

18 Gba hange hange u a tsaase mbagenev sha ci u mbamgbe mba ken jijingi mba ior mba Yehova mba seer a seer kua aan a civir Yehova kpaa. Ikyav i Yesu man Paulu ve ver sha gbaa u tsaase mbagenev la, ngi se a inja her. Yehova soo ér i tsaase mbacivir un nyian tsembelee sha er vea kuma u eren ityom i Aôndo yô. Aôndo na se ian i civirigh i wasen mba ve lu a mfe kpishi ga la ve fa u eren ityom i i gbe u a er ken tiônnongo la. Er akaa a lu vihin gban a gba kera ken tar ne, shi aan a he a pasen kwagh kpa a lu seer a seer yô, gba hange hange u a tsaase ior, shi hingir torough torough u se er nahan kpaa.

19. Aluer u nôngo kpoghuloo u tsaase mbagenev ken mcivir u Yehova yô, doo u u lu a vangertiôr wer kwagh u injaa una due ker sha ci u nyi?

19 Sha kpôô yô, cii man se tsaase or yô, ka i gba u se tôô shighe shi se nôngo kwagh kpoghuloo ve se er nahan ye. Kpa Yehova vea Wan na u ishima ishima la vea sue se shi vea na se kwaghfan sha er se tsaase mbagenev yô. A saan se iyol kpishi u nengen er mba se tsaase ve la, ve ‘lu eren tom tsung shi nôngon sha ican’ yô. (1 Tim. 4:10) Shi se ayol a ase kpa, se za nen hemen u vesen ken jijingi sha u eren Yehova icighantom.

^ [1] (ikyumhiange i sha 7) Ikyav i tesen yô, Yesu yange kaa a mbahenen nav ér, (1) ve pase kwagh u Tartor la; (2) ve suur sha Aôndo, a na ve kwaghyan man akondo a kwagh a gbe ve a mi la; (3) ve palegh anyiman; (4) ve suur sha Aôndo shighe u i lu tôvon ve a ican yô; shi (5) ve de cie kwagh u ior vea er a ve la ga.

^ [2] (ikyumhiange i sha 9) I tese igbenda i injaa i lamen vea ior shighe u se dugh kwaghpasen la ken takerada u Benefit From Theocratic Ministry School Education, peeji 62-64 la.

^ [3] (ikyumhiange i sha 15) Takerada u Benefit From Theocratic Ministry School Education, peeji 52-61 la, pase akaa a or a eren ve nana fa u lamen ken igbar tsembelee yô.