1. Er nan ve Yesu yange er msen sôn Yehova ér a kura mbadondon unu?

 YESU yange er msen hen tugh nav mbu masetyô shin tar, sôn Ter na u sha la kwagh u vesen ugen. A sôn Yehova ér a kura mbadondon un. (Yoh. 17:15, 20) Yehova vanden kuran ior nav shi nengen sha a ve hanma shighe cii. Nahan kpa, Yesu fa er Satan una er mbadondon un ican kpoghuloo sha u hendan a ve yô. Shi Yesu fa er a gba u Yehova una wase ve keng ve, Satan una ta num sha a ve taveraa nan kpa vea tenger ga ye.

2. Pasalmi 33:18-20 tese ér shighe u se tagher a ican kpa se de cian ga sha ci u nyi?

² Tar u Satan a lu hemen u ne ngu van Mbakristu mba mimi a mbamzeyol kpishi nyian. Se mba yan ican a mbamzeyol mba vea fatyô u nan se iyolkpen, shi vea na a taver se u civir Yehova a ishima yase cii yô. Kpa er ngeren ne una tese nahan, gba u se cia ma kwagh ga. Yehova ngu kuran se, shi ngu nengen mbamzeyol mba se lu yan ican a mi la cii, shi a kegh iyol u wasen se kpaa, sha er se fatyô u nôngon a mi yô. De se nenge kwagh u iorov uhar ken Bibilo, u a tesen ér ‘ashe a Yehova nga sha mba ve cie Un’ yô.—Ôr Pasalmi 33:18-20.

3. Ka hanma shighe nahan alaghga se hen ser se mba a or ga?

³ Shin er se lu a anmgbianev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo kpishi nahan kpa, ashighe agen alaghga se nenge ser se mba a or ga. Ikyav i tesen yô, zum u gumor nan yem hen tiônnongo u nan u he, shin nan til sha ishigh ki mbayev mba ken kelase u nan ken makeranta, nan lu pasen ityesen i Bibilo i nan ne jighjigh a mi yô, alaghga nana nenge ér nan ngu tswen. Shighe u i lu se nahan yô, alaghga se mbagenev se ure, gayô a hingir se ken ishima dang, se lu henen ser gba u se nôngo kwagh sha tahav asev. Nahan alaghga se soo u pasen mbagenev er i lu se ken ishima la ga, sha ci u ishima ia lu nyian se er sea ôr ve je kpa vea kav ga nahan. Ashighe agen yô, alaghga a lu se er or môm kpa kwagh gba  nan sha kwagh wase ga nahan. Dugh akaa ne sha kpa, ashighe agen ishima ka i nyian se shin se tôô ser kwagh hemba se. Kpa mayange Yehova soo ér se hen kwagh nahan ga. Sha ci u nyi?

4. Lu nyi i na ve Eliya kaa ér: “M mase shin tswen”?

⁴ Nenge ase ikyav sha kwagh u orjighjigh Eliya. Yesebel yange sue ta uwer inya ér saa una wua un keng keng, nahan lu yevese ér una war. Yange yevese je hemba ayange 40. (1 Utor 19:1-9) Ken masejime yô, za yer ken bar, lu her un tswen. Tsô a kaa a Yehova ér: “M mase shin [profeti mo] tswen.” (1 Utor 19:10) Man uprofeti mbagenev kpa lu ken tar la. Ikyav i tesen yô, Obadia yange nôngo yer uprofeti mbagenev 100, ve war ku u Yesebel soo u wuan ve la. (1 Utor 18:7, 13) Nahan yange er nena ve Eliya nenge ér un mase shin tswene? Yange hen ér uprofeti mbagenev mba Obadia yer la cii kpe keraa? Alaghga lu henen ér un shi tswen sha ci u, zum u Yehova tese sha uwo u Karmel er i lu Un tseegh Un lu Aôndo u mimi la, uprofeti mbagenev va kohol un Eliya ken mcivir u Yehova ga yum shinii? Shin alaghga tsô lu nengen ér orgen môm fa ikyaatseren i yange lu yevese la ga, shin kwagh gba or sha kwagh na gaa? Bibilo pase kwagh u Eliya lu henen ken ishima la vighe vighe ga. Kpa se fa dedoo ser Yehova yange kav kwagh u na ve Eliya hen ér un ngu tswen la, shi fa er una wase Eliya la jighilii.

5. Yehova yange pase Eliya wang ér ngu tswen ga nena?

⁵ Yehova yange wase Eliya sha igbenda kpishi. Yange pine Eliya kwagh, nahan Eliya lam. A pine Eliya kwa har ér: “Ka nyi u eren heene, Eliya?” (1 Utor 19:9, 13) Hanma kwa yô, Yehova kegh ato, Eliya pase er lu un ken ishima la. Nahan Yehova tese Eliya ér un ngu hen ape Eliya a lu la, shi un ngu a tahav kpishi. Shi pase Eliya wang ér Mbaiserael mbagenev kpishi mba civir Un her. (1 Utor 19:11, 12, 18) Shighe u Eliya pase Yehova zayol na bee kera ve shi ungwa kwagh u Yehova ôr a na la, yange ishima gba un shimi je ka u henen a hen ga. Yehova yange na Eliya ityom igen. Yange kaa ér Eliya a za shighe Hasael mkurem a lu tor u Shiria, shi a shighe Yehu mkurem a lu tor u Iserael, shi a shighe Elisha mkuren a lu profeti. (1 Utor 19:15, 16) Er Yehova na Eliya ityom ne yô, kwagh la wase Eliya hemba veren ishima sha akaa a taver un ishima ne. Yehova shi na un Elisha ér a eren tom vea na ikyooso  ikyooso. Shighe u u hen wer u ngu tswen yô, Yehova una wase u nena?

6. Shighe u u nenge wer u ngu tswen yô, ka nyi akaa nahan u fatyô u eren msen sha mini? (Pasalmi 62:8)

⁶ Yehova kaa ér we u eren msen hen a na. Ngu nengen mbamzeyol mba u lu yan ican a mi la, shi ngu pasen we wang ér hanma shighe u u lu eren msen hen a na cii yô, una kegh ato a we. (1 Tes. 5:17) Ka i doo un u keghen ato a mbacivir un. (Anz. 15:8) Shighe u u hen wer u ngu tswen yô, ka nyi nahan u fatyô u eren msen sha mini? Pase Yehova er i lu u ken ishima la jighilii, er Eliya nahan. (Ôr Pasalmi 62:8.) Ôr un hanma zayol wou cii, man er mbamzeyol mba shon ve ne i lu u ken ishima la. Sôn un a wase u u fa kwagh u u er ve u kera nenge wer u ngu tswen ga, shin u ure ga yô. Ikyav i tesen yô, zum u nenge wer u ngu tswen, shin mciem ma gbe u iyol shighe u u lu pasen kwagh sha makeranta yô, er msen hen Yehova wer a na u taver ishima, sha er u fatyô u ôron kwagh yô. Shi u fatyô u sônon un wer a na u kwaghfan sha er u pase atesen a Bibilo a u ne jighjigh a mi la sha kwaghfan yô. (Luka 21:14, 15) Aluer ishima ngi vihin we shin iyol ngi kpen we u civir Yehova yô, er msen hen Yehova wer a wase u u lam vea Orkristu u nan vie yô, sha kwagh shon. U fatyô u sônon Yehova wer a wase Orkristu shon nana kegh ato a we shi nana kav er i lu u ken ishima la. Ôr Yehova er ishima i lu u ker la jighilii, nahan nenge kwagh u una er sha mbamsen ou mbara yô. Shi lumun iwasen i mbagenev kpaa. U er nahan yô, u kera nenge wer u ngu tswen ga.

7. Ka nyi u hen ken ikyav i Mauricio laa?

⁷ Yehova na se cii tom u injaa ér se er. Nahan na jighjigh wer ngu nengen tom u u lu eren ken tiônnongo la kua tom u pasen kwagh u u lu eren la kpaa, shi ngu wuese we sha ityom shon cii. (Ps. 110:3) Aluer u ngu eren tom ne yughur yughur yô, kwagh la una wase u shighe u u nenge wer u ngu tswen la nena? Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen u a lu gumor yô, iti na ér Mauricio. * Mauricio yange er batisema ica lu a gba maa, ijende na igen hii u vôron kure kure maa va undu mimi. Mauricio kaa ér: “Yange undun Yehova yô, mo kpa m hingir u tan akperan. Lum er me fatyô u civir Yehova er yange m tsegha iyol yam mer me civir un la ga, shi me fatyô u lun ken tsombor u Yehova kpaa ga nahan. Lum er m ngu tswen, shi or môm kpa nan fa er lum ken ishima la ga nahan.” Ka nyi yange i wase Mauricio? A kaa ér: “Yange m seer shighe wam u eren tom u pasen kwagh la. Kwagh la yange wasem m de u henen sha kwagh wam iyol yam kua sha akaa a yange lu zan mo iyol ken ishima la. Yange mea due kwaghpasen vea mbagenev yô, i saan mo iyol shi m kera nenge mer m ngu tswen ga.” Sha kpôô yô, shighe u se fetyô u duen kwaghpasen vea mbacivir Yehova mbagenev imôngo za lamen a ior sha uya uya ga je kpa, se fatyô u eren tom ne a ve imôngo sha u pasen ior kwagh sha telefon shin ngeren ve uwashika. Shi ka nyi igen kpa yange  i wase Mauricio? A kaa ér: “Shi yange m wa ityough u eren akaa agen kpishi ken tiônnongo. Yange a nam a asaimenti yô, m nôngo sha afatyô wam cii m wa iyol sha mi tsembelee, m za er. Mbaasaimenti mbara na yô, m nenge je mer Yehova kua mbagenev cii m doo ve ishima.”

8. Shighe u mbamzeyol mba vesen ve te sha a vese yô, alaghga a lu se nena?

⁸ Gba u se tagher a mbamzeyol kpishi ken ayange a masejime ne. (2 Tim. 3:1) Man shighe ugen yô, a lu zayol u se hen ser se tagher a mi ga yô. Nahan shighe u kwagh shon a er yô, alaghga a kpiligh se iyol. Alaghga ican i inyar ia ta sha a vese kpoo, gayô se gba icôronuange, shin or wase nana saa ku. Shighe u se tagher a imba kwagh la yô, alaghga ishima ia nyian se je a gande, hemban je yô shighe u i lu inja er zayol ngura ka una been tsô ugen shi a va, shin se mba yan ican a mbamzeyol imôngo hen shighe môm yô. Nahan kpa, umbur wer Yehova fa hanma mlu wase, shi sha iwasen na yô, se fatyô u taver ishima, nôngon a hanma zayol cii, a mciem shio.

9. Pase mbamzeyol mbagenev mba Yobu tagher a mi yô.

⁹ Nenge ase er Yehova yange wase orjighjigh Yobu yô. Yange a tagher a mbamzeyol mba vihin kpishi hen shighe môm. Ken iyange i môm tseegh, Yobu ungwa er akaa a cieryol man a tan ishima kwe er tim un ilev, shi wua mbatomov nav, shi u hemban vihin je yô, wua ônov nav kpaa yô. (Yobu 1:13-19) Yobu lu a ese mliam sha ashe kere ga je tsô, avav a nyoon kpishi shi gba un iyol kpuruaa. (Yobu 2:7) Ican i Yobu la yange i vihi kpishi je yô, Yobu kine kaa ér: “Uma wam ndôhôr mo ishima; kera kam ka lun uma zan zan ga.”—Yobu 7:16.

10. Yobu yange tagher a mbamzeyol nahan, Yehova wase un nena ve taver ishima lu civir un here? (Nenge foto u sha igbende.)

¹⁰ Yehova yange fa ican i Yobu lu yan la cica cii. Er Yobu doo Yehova ishima yô, yange na Yobu kwagh u una wase un u taver ishima, civir un her yô. Yehova lam a Yobu, umbur un er kwaghfan na a gande ave, man er annyamev mba un gbe la cii ve doo un ishima shi un lu nengen sha a ve yô. A ôr Yobu kwagh u annyamev man annyonov kpishi mba ve cier iyol yô. (Yobu 38:1, 2; 39:9, 13, 19, 27; 40:15; 41:1, 2) Shi Yehova tindi gumor ugen, iti na ér Elihu, va sur Yobu ishima shi taver un ishima kpaa. Elihu pase Yobu wang ér Yehova ne mbacivir un cii injar sha ishimataver ve la. Shi Yehova na Elihu wa Yobu kwagh u una wase un yô. Elihu wase Yobu de u henen sha akaa a na iyol na, sha u umbur un ér se yina u tôôn se karen sha Yehova Aôndo, u a gbe sha man tar la. (Yobu 37:14) Yehova shi na Yobu asaimenti ugen kpaa. A kaa ér Yobu a er msen sha ci u azende a na a yange er isholibo la. (Yobu 42:8-10) Nyian ne, shighe u se tagher a mbamzeyol mba vesen yô, Yehova ka a wase se nena?

11. Shighe u se tagher a atsan yô, Bibilo ka i wase se nena?

¹¹ Yehova lamen a vese nyian er yange lam a Yobu la ga, kpa lamen a vese ken Mkaanem nam, ka Bibilo je la. (Rom. 15:4) Ka a sur se ishima sha ishimaverenkeghen i a ne se sha kwagh u mlu wase u ken hemen la. Nenge ase akaa kpuaa a Bibilo i ôr, a aa fatyô u surun se ishima shighe u se tagher a mbamzeyol yô. Yehova pase se ken Bibilo wang ér ma kwagh, kua ma mzeyol u vesen je kpaa, ‘una yange Aôndo u tesen se dooshima na ga.’ (Rom. 8:38, 39) Shi a kaa a vese wang ér un “ngu ikyua ikyua a mba ve yer Un” ken mbamsen vev la cii. (Ps. 145:18) Yehova kaa a vese ér aluer se mba suur sha a na yô, sea tagher a nyityô ican kpa, se fatyô u taver ishima, shi a saan se iyol her. (1 Kor. 10:13; Yak. 1:2, 12) Mkaanem ma Aôndo shi umbur se ér, aluer se tôô atsan a se lu yan hegen ne se kar sha injar i uma u tsôron i Yehova a tôndo zwa u nan se la yô, se nenge er atsan ne a lu va karen kera, shi i lu u se ya a gbem ga yô. (2 Kor. 4:16-18) Yehova ôr kwagh u nan se ishimaverenkeghen ér una  kar a akaa a a ne se lu yan ican la cii kera, ka Satan Diabolo, kua mba ve lu dondon un sha igbenda na i ifer la cii la je la. (Ps. 37:10) U kôr avur a Bibilo agen ken ityou wer shighe u u va tagher a atsan ken hemen yô, a wase u u taver ishima?

12. Ka nyi Yehova a soo ér se eren sha er Mkaanem nam ma a wase se?

¹² Yehova soo ér se ver shighe u se ôron Bibilo hanma shighe shi se henen sha kwagh u se ôr la tsembelee yô. Ka sea eren sha kwagh u se hen ken Bibilo la yô, jighjigh u nan wase a seer taver, shi se seer kporom hen Ter wase u sha la. Kwagh ne ka a na yô, se seer zuan a agee a taver ishima shighe u ican i tser se yô. Yehova shi ka a na mba ve suur sha Mkaanem nam la icighan jijingi na. Man jijingi la una fatyô u nan se “agee a a gande a orumace” yô, sha er se fatyô u taver ishima shighe u ican i tser se yô.—2 Kor. 4:7-10.

13. Kwaghyan u ken jijingi u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a nan se la ka wase se u taver ishima shighe u se tagher a atsan nena?

¹³ Er Yehova a lu suen “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” yô, wanakiriki ne gber ityakeda kposo kposo shi er uvidio de ishar, shi a dugh atsam kpishi. Akaa ne cii ka a wase jighjigh u nan wase a seer taver shi se za hemen u lun vea Yehova kôôsôô. (Mat. 24:45) Gba u se eren tom a hanma kwagh u Yehova a ne se cii sha gbashima. Semberee ne, anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika kaa ér un sugh Yehova sha akaa a a lu kwaghyan u ken jijingi u a ne la cii. A kaa ér: “Ken anyom 40 a m civir Yehova ne cii, m tagher a mbamzeyol kwa kimbir kimbir, mba ka ve na i taver mo u civir Yehova a ishima yam cii yô.” Yange tagher a mbamzeyol imôngo: deraba ugen hunde msôrom kpa lu hendan mato, maa va ta sha ter na u vesen wua; kwaghnyoon shi kôr mbamaren nav taveraa, ve ya ican a mi zan zan ve kar kpen; shi un iyol na i zua un a angev mbu kyansa acin ahar, nahan ya ican kpishi. Ka nyi yange i wase un ve taver ishima? A kaa ér: “Yehova lu nengen sha a mo hanma shighe cii. Kwaghyan u a nan se sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la wasem u taver ishima. Kwaghyan ne na yô, mô kpa me fatyô u ôron imbakwagh u Yobu ôr la, mer: ‘Zan zan me kpe je kpaa, me gbihi mimi wam ga.’”—Yobu 27:5.

14. Shighe u kwagh a tser se yô, Yehova ka a wase se sha ikyev i anmgbianev asev nena? (1 Mbatesalonika 4:9)

¹⁴ Yehova tsaase ior nav u tesen mbagenev dooshima shi surun ve ishima kpaa sha ashighe a kwagh a tser ve yô. (2 Kor. 1:3, 4; ôr 1 Mbatesalonika 4:9.) Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka ve kegh iyol u wasen se shighe u se tagher a mbamzeyol yô, ér se za hemen u civir Yehova. (Aer. 14:22) Ikyav i tesen yô, nenge  ase er tiônnongo u anmgbian u kwase ugen, iti na ér Diane, yange taver un ishima shi wase un ér a za hemen u civir Yehova her sha gbashima, zum u kwaghnyoon kôr nom na taveraa yô. A kaa ér: “Yange yina se ga. Kpa er se doo Yehova ishima yô, lu wasen se kpoghuloo ken iwer imôngo i yange se ya ican a angev mbura cii. Tiônnongo wase kpa er akaa kpishi a wasen se. Anmgbianev mba nomso man mba kasev lu sôron se, shi yilan se sha fon, shi yange vea va yô, ve sugh se se kuve ayol, nahan kwagh la taver se ishima. Shi er m nahan mato ga yô, hanma shighe anmgbianev mba nomso gayô mba kasev ve va tôôm m za mkombo sha shighe, shi m due kwaghpasen vea ve shighe u m fetyô yô.” Saan se iyol kpishi er se lu a anmgbianev mba nomso man mba kasev mbara nahan ken tiônnongo yô!

15. Se na jighjigh ser sea tagher a ican nan nan kpa, se fatyô u taver ishima her sha ci u nyi?

¹⁵ Se cii, ican ia fatyô u tseren se. Nahan kpa, er se tim ken ngeren ne se nenge nahan, shighe u kwagh a tser se yô, doo u se umbur ser mayange je se mba se tswen ga. Yehova ngu kuran se hanma shighe cii, er Ter u nan we ônov ikyo ka nan kuran ve nahan. Ngu a vese ikyua ikyua, a kegh iyol u ungwan mbamsen mba se zamber un ser a wase la, shi sar un u wasen se kpaa. (Yes. 43:2) Se na jighjigh ser shighe u se tagher a ican nan nan kpa, se fatyô u taver ishima her, sha ci u a na se hanma kwagh u una wase se u taver ishima yô. A na se iyua i eren msen hen a na, kua kwaghyan u ken jijingi kpishi, shi a na se tsombor u ka u wase se shighe u kwagh a tser se yô.

16. Ka nyi se er ve Yehova una za hemen u nengen sha a vese doo doo?

¹⁶ Se wuese kpishi er Ter wase u sha la a lu kuran se yô! “Ka ken a Na ishima yase i ember ye.” (Ps. 33:21) Se fatyô u tesen Yehova ser se wuese un kpishi er a lu nengen sha a vese doo doo yô. Se tese sha u eren tom a hanma kwagh u ne se ér a wase se la cii sha gbashima. Shi gba u se eren akaa a Aôndo una za hemen u nengen sha a vese doo doo yô. Inja na yô, aluer se za hemen u ungwan imo i Yehova shi eren kwagh u vough sha ishigh nagh yô, una kura se gbem sha won!—1 Pet. 3:12.