Inyom i sha 100 la yange i karen yô, ior mba Aôndo hingir u lun uikyangen sha ikyev i Zegebabilon zan zan i kar saghen ve ken inyom i 1919 la. Er nan ve i gbe hange hange u se hide se sôr mkav u yange se vande lun a mi sha kwagh ne laa?

Ikyav tese wang ér lu ken inyom i 1919 la, i sagh Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ken ikyangenev mbi Zegebabilon kera shi i hii u kohol ve ken nongo u Kristu u ú lu wang la ye. Hen ase sha kwagh ne: Tartor u Aôndo yange ngu hiin a hii u hemen sha ken inyom i 1914 la nahan maa, i kar ior mba Aôndo zan zan i va mase wanger ve sha hôngor u kwaghaôndo u aiegh kera. * (Nenge ngeren u shin kpe la.) (Malaki 3:​1-4) Ka ker ken inyom i 1919 la yô, Yesu ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” sha u a “naan” ior mba Aôndo mba i wanger ve la “kwaghyan sha ashighe ashighe” yô. (Mateu 24:​45-47) Lu ken inyom shon i môm, i sagh ior mba Aôndo ken ikyangenev mbi Zegebabilon kera ye. (Mpase 18:⁠4) Kpa lu hanma shighe ior mba Aôndo hingir ikpan i Zegebabilon?

Se vande pasen ser, ior mba Aôndo yange ve hingir mbakwarev mba Zegebabilon ken inyom i 1918 la, kpa lu sha anshighe kpuaa. Iyoukura i Maaci 15, 1992 la yange i kaa ér ken inyom i 1918 la mbacivir Yehova hingir mbakwarev mba Zegebabilon di vough er Mbaiserael kpa yange i yem a ve uikyangen ken Babilon nahan. Kpa se hide se seer timen sha kwagh ne yô, se mase kaven ser ior mba Aôndo yange ve lu uikyangen anyom kpishi cii man inyom i 1918 la ye.

Kwaghôron u profeti u ken Esekiel 37:​1-14 la kaa ér ior mba Aôndo vea va hingir mbakwarev kpa ken masejime yô a pase ve a tuhwa. Esekiel yange nenge mpase u sha mnenge ugen u i tese un pev u iv a akuhe shimi yô. Yehova kaa a na ér: “Akuhe angan ka ior i nongo u Iserael cii je.” (Ivur 11) Lu kwagh u ikyurior i Iserael la mkaanem man lu ôron ye, kpa lu u shighe a karen yô, ma a lu ôron kwagh u “Iserael u Aôndo” u a til sha ityough ki mba i shigh ve mkurem la.  (Mbagalatia 6:16; Aerenakaa 3:21) Ken mpase ne, akuhe ne hide hingir uma shi hingir ikyumutya i vesen. Kwagh ne tese gbenda u yange i pase ior mba Aôndo sha ikyev i Zegebabilon kera ken inyom i 1919 la yô. Kwaghôron u profeti ne tese ér yange ve lu uikyangen shighe gôgônan nena?

Kwagh u hiihii yô, Esekiel nenge er akuhe a mbakpenev mbara “uma tseghe tseghe” yô. (Esekiel 37:​2, 11) Kwagh ne tese ér ior mban yange ve kpe ica gba. Kwagh u sha uhar yô, Esekiel nenge er mbakpenev mbara nder kure kure, lu kwa môm ga yô. A ungwa “iov due, man nenge, akaa gba kpoghor iyol, akuhe zua, hanma kuhe sha kuhe u u.” Tsô a nenge a “igbela gema lu sha a, man inyam kpaa va.” Maa kwav cir sha inyam la. Shighe kar yô, “iôôn gema va ken a ve, ve hingir mbaumav.” U masen yô, ior mbara mba hingir uma yô, Yehova hide na ve tar ve, ve tema her. Kwagh ne cii tôô shighe.​—⁠Esekiel 37:​7-10, 14.

Mbaiserael lu uikyangen shighe gôgônan, vough er kwaghôron u profeti la kaa nahan. Hiihii yô, i kura ikwe pue i Mbaiserael i ken imbusutarimese la ken tar ve kera i yem a ve uikyangen ken inyom 740 Cii man Shighe u Yesu la ye. Shighe kar yô, Mbababilon va tim Yerusalem ken inyom i 607 Cii man Shighe u Yesu la, nahan ikwe i ihiar i tartor u Yuda la kpa i kura ve ken tar ve kera i yem a ve uikyangen. Ka va nyer ken inyom i 537 Cii man Shighe u Yesu la yô, Mbayuda mbagenev kpuaa hide va maa tempel ken Yerusalem, ve hide ve hii u civir Yehova ker, nahan ve kera lu ukyangen sha ikyev i Babilon ga.

Akaa ne cii tese ér Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kpa lu ken ikyangenev mbi Zegebabilon la shighe gôgônan, lu ken inyom i 1918 zan zan 1919 tsô ga. Yesu kpa yange ôr kwagh u gôgô shighe ne zum u a kaa ér ivor i bo, ka Mbakristu mba aiegh je la, ia vese vea uwua imôngo, “ka ônov mba tartor” je la. (Mateu 13:​36-43) Sha shighe la cii, Mbakristu mba mimi lu kpuaa tseegh. Ior kpishi mba yange ve senge ér ve mba Mbakristu la cii ve ngohol atesen a aiegh, nahan ve hingir mba vendan mimi. Ka nahan ve se fatyô u kaan ser, nongo u Kristu yange u lu ken ikyangenev mbi Zegebabilon ye. Inyom i sha 100 la yange i karen yô, ikyangenev mbin hii zan zan mbi va kure shighe u i wanger tempel u ken jijingi u Aôndo sha shighe u ayange a masejime ne.​—⁠Aerenakaa 20:​29, 30; 2 Mbatesalonika 2:​3, 6; 1 Yohane 2:​18, 19.

Ken anyom uderi imôngo a Mbakristu mba mimi lu uikyangen la, mbahemenev mba aduaav man mbahemenev mba gomoti soo ér vea za hemen u eren tahav sha ior. U tesen ikyav yô, yange ve lumun ér ior ve lu a Bibilo shin ve ôron i ken zwa u vea kav ga. Mbagenev mba yange ve taver ityough ve ôr Bibilo yô, i mande ve sha kon, i nande. Shi yange or a puu akaa a mbahemenev mba aduaav tesen la yô, i tsaha nan  tsung. Nahan hingir ican kpishi u ior ve hen mimi shi ve tese mbagenev.

Shi mpase u sha mnenge u Esekiel la tese se ér ior mba Aôndo yange ve hide ve hingir uma shi i sagh ve ken ikyangenev mbi kwaghaôndo u aiegh la kure kure. Kwagh ne yange hii hanma shighee, man yange hii nena? Mpase u sha mnenge la ôr kwagh u ‘iov i i due’ yô. Kwagh ne hii u eren anyom uderi kpuaa ken ijime cii man shighe u ayange a masejime la hii ye. Sha shighe la, mbananjighjigh mbagenev soo u fan mimi shi civir Aôndo shin er atesen a aiegh dumbur nahan kpaa. Ve hen Bibilo shi ve er kwagh u ve fetyô cii sha u tesen ior kwagh u ve lu henen la. Mbagenev nôngo gema Bibilo ken ijô i ior a ôr a kav yô.

Yange ka va masen shin anyom kpuaa u a kôr ken inyom i 1900 la yô, lu inja er inyam man kwavyolough hii u va cirin sha akuhe la nahan. Anmgbian Charles Taze Russell vea ahuraior a na ker mimi u ken Bibilo la sha gbashima shi civir Yehova. Shi ve tese mbagenev mimi ne ken magazin u Zion’s Watch Tower la kua ken ityakerada igen kpaa. Ka va ker ken inyom i 1914 la yô, ve er “Photo-Drama of Creation” (Foto u Inumbe i Kwagh u Igbetar) shi ve gber takerada u The Finished Mystery (I Pase Kwagh u Myer la Vindi Vindi) la ken inyom i 1917 la sha u taver jighjigh u nan u ior mba Yehova. Ka ker inyom i 1919 la yô, lu inja er i hide i na ior mba Aôndo uma man tar u he nahan. Hii sha shighe la je, mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won shin tar la kohol mba i shigh ve mkurem la. Mba civir Yehova imôngo, nahan ve hingir “ikyumior i ngeen tsung je.”​—⁠Esekiel 37:10; Sekaria 8:​20-23. *​—⁠Nenge ngeren u shin kpe la.

Kwagh ne tese wang ér, inyom i sha 100 la, yange i kar cii ve ior mba Aôndo hingir mbakwarev mba Zegebabilon ye. Ka hen shighe ne, ior kpishi venda mimi hingir u lumun a atesen a ukwaghaôndo mba aiegh ye. Ken anyom kpishi a karen ken ijime la, lu ior ican kpishi u civir Yehova, vough er Mbaiserael mba i yem a ve ukyangen la nahan. Kpa nyian ne yô, mba tesen ior cii mimi. Doo se kpishi er se lu sha shighe u “mba ve lu a kwaghfan . . . vea engem” nahan! Ior kpishi hegen “wanger ayol a ve,” mba “wang” shi ve lumun mcivir u mimi!​—⁠Daniel 12:​3, 10.

Se fa gbenda u Satan tese Yesu tempel la jighilii ga.

Mateu vea Luka mba ve kpa ve nger Bibilo la, nger kwagh u yange er yô. Mateu kaa ér “diabolo yem” a Yesu ken Yerusalem za “ver Un sha ityough ki tempel je,” inja na yô, lu ape haav mbu tempel hemba taven la. (Mateu 4:⁠5) Luka kpa kaa ér, diabolo “yem a Na ken Yerusalem a za ver Un sha ityough ki tempel.”​—⁠Luka 4:⁠9.

Ken anyom a karen la, ityakerada yase kaa ér, alaghga Satan tôô Yesu za a na ken tempel kpôô kpôô shighe u lu nôngon ér una mee un la ga. Iyoukura i Maaci 1, 1961 la, yange i ôr kwagh u shighe u Satan nôngo ér una mee Yesu sha u tesen un ityartor i sha tar cii sha uwo u taven la. I̱ kaa ér uwo môm kpa tav kuma u or nana unde sha mi ve nana nenge a ityartor i sha won cii ga. Iyoukura shon za hemen kaa ér, alaghga kape kwagh u Satan za a Yesu ken  tempel la kpa lu kwagh u kpôô kpôô ga je la. Nahan kpa, shighe kar yô, ngeren mbagen ken Iyoukura kaa ér, Yesu yange una tsuwe sha ityough ki tempel kira una va gbe shin inya yô, adooga ma kpe.

Mbagenev kaa ér, er Yesu lu Orlevi ga yô, adooga yange ma i na un ian i za tilen sha ityough ki icighankpar u tempel la ga. Nahan ve mase kuren ikyaa ér, a shi nan kpa, Satan mee Yesu ken mpase u sha mnenge. Esekiel kpa kape yange i tese un tempel ken mpase u sha mnenge, anyom uderi imôngo ken ijime je la.​—⁠Esekiel 8:​3, 7-10; 11:​1, 24; 37:​1, 2.

Kpa aluer Satan yange za a Yesu ken tempel la ken mpase u sha mnenge yô, adooga mbagenev vea pine ér:

• Yesu ma nenge ér ka meen un mimi mimi ér una tsuwe sha tempel la una va gba shin inya je he?

• Sha shighe ugen u Satan nôngo ér una mee Yesu la, a kaa a na ér, a gema awen a kpôô kpôô a hingir bredi u kpôô kpôô shi soo ér Yesu a civir un mimi mimi. Sha nahan yô, Satan yange soo ér Yesu a tsuwe sha ityough ki tempel kpôô kpôô a va gba shin inyaa?

Kpa aluer Satan yange tese Yesu tempel ken mpase u sha mnenge ga, kpa gema za a na her kpôô kpôô yô, adooga mbagenev vea pine ér:

• Yesu yange per tindi sha u za tilen sha ityough ki icighankpar u tempel laa?

• Yesu yange mough ken taaikyôngo yem ken tempel u ken Yerusalem la nena?

De se time sha mkaanem magenem ma ma a wase se u nan mbamlumun sha mbampin mban yô.

Profesôr ugen u i yer un ér D. A. Carson yange nger ér, ishember i ken zwa Grika i i gem ken ivangeli i Mateu man Luka ér “tempel” la, alaghga i̱ lu ôron kwagh u ijiir i tempel lu her la cii, lu di icighankpar, ape lu Mbalevi tseegh i na ve ian i nyôron ker la ga. Haav mbu tempel la yange mbu hemba taven vegher u ken yan u tempel la. Mough shin pev u Kederon kôndo sha ityough ki haav mbura lu angahar 450. Ortimen sha akaa a mbayiase ugen u i yer un ér Josephus yô, kaa ér haav mbun yange mbu tav je yô aluer or tile sha mi kenger shin inya yô “zu ua kar nan.” Er Yesu lu Orlevi ga nahan kpa, yange una undu una til hen ijiir ne kpa, or môm ma nan huna ga.

Kpa Yesu yange mough ken taaikyôngo yem ken tempel u ken Yerusalem la nena? Se fatyô u fan jighilii ga. Bibilo kaa di tsô ér i yem a na ken Yerusalem. I̱ pase se mgbeca u taaikyôngo u Yesu lu her la a Yerusalem ga, shi i̱ pase shighe u Satan mee Yesu kighir ga. Nahan alaghga tsô Yesu yange zende angahar yem ken Yerusalem, shin er adooga zende la tôô un shighe gôgônan nahan kpaa.

Alaghga Satan yange tese Yesu “ityartor i sha won cii” ken mpase u sha mnenge, sha ci u uwo môm tsô kpa ngu sha tar u or nana tile sha mi ve nana nenge a ityartor i sha won cii ga. Alaghga yange er kwagh ne vough er se kpa se fatyô u tesen or ufoto mba ajiir agen sha tar sha televishen nahan. Satan tese Yesu ityartor ne ken mpase u sha mnenge, kpa gema soo ér a gure inya a̱ civir un kpôô kpôô. (Mateu 4:​8, 9) Nahan zum u Satan yem a Yesu ken tempel la, alaghga tsô soo ér a tsuwe sha ityough ki tempel a va gba shin inya a̱ kpe gayô a̱ vihi iyol. Kpa Yesu venda. Yange una kaa a Yesu ken mpase u sha mnenge ér a̱ tsuwe sha ityough ki tempel a gba shin inya nahan, ma lu imeen je he?

Nahan adooga Yesu yange yem ken Yerusalem za unde tile sha haav mbu tempel kpôô kpôô, ape haav mbula hemba taven la. Kpa er se vande ôron ken mhii u ngeren ne nahan, se fa gbenda u Satan tese Yesu tempel la jighilii ga. Kpa kwagh u se fe yô, Satan lu nôngon tsung ér Yesu a er kwaghbo, kpa hanma kwa u una mee un yô, Yesu a venda a na wang.