1-3. Ka akaa a nyi nahan alaghga a na mbacivir Yehova vea vaa?

U UMBUR kwa u masetyô u yange u vaa yôô? Ashighe agen ka a saan se iyol kpishi kpa, se haa mliam ashe. Kpa ashighe kpishi ka se vaa sha ci u ishima vihi se. Ikyav i tesen yô, ka se vaa shighe u or wase nan kpe yô. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika mba yilan un ér Lorilei, a nger ér: “Ashighe agen yange ishima i vihim sha kwagh u ku u wan wam u kwase kpishi je yô, i lum er kwagh môm kpa una fatyô u surun mo ishima ga nahan. Ken ashighe ne cii, yange m hen mer a tsa kpa a kera saan mo iyol ga.” *

² Akaa agen kpa aa na yô, alaghga se vaa. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Japan u a eren pania yô, iti na ér Hiromi, a kaa ér: “Ashighe agen ishima ka i vihim kpishi, sha ci u ior mba m pasen ve kwagh la ka ve soo u ungwan loho u Bibilo ga. Ashighe agen ka m er msen hen Yehova a mliam ashe mer a wasem me zua a or u nan lu keren u fan mimi yô.”

³ We kpa ashighe agen ishima ka i vihi u ker je u vaa, er anmgbianev mba kasev mba se er ôr kwagh ve ne nahana? Se mbagenev kpishi kape ka i lu se je la. (1 Pet. 5:9) Se soo ser ‘se civiri Yehova a iember ken ishima,’ kpa ashighe agen ka se vaa sha ci u or wase nan saa ku, shin ishima vihi se, gayô se tagher a zayol u a ne i hingir se ican u civir Yehova sha mimi yô. (Ps. 6:6; 100:2) Shighe u ishima i vihi se yum nahan yô, se er nena?

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

⁴ Se fatyô u henen kwagh ken ikyav i Yesu. Un kpa ashighe agen yange ishima i vihin un sha akaa agen je a “haa mliam ashe.” (Yoh. 11:35; Luka 19:41; 22:44; Heb. 5:7) De se time sha ashighe a Yesu vaa la. Nahan se nenge akaa a se fatyô u henen ken mliam nam, man kwagh u se er zum u se tagher a akaa a ka a na se vaa la yô.

5. Kwagh u i nger ken Yohane 11:32-36 la tese se nyi sha kwagh u Yesu?

⁵ Ken inyom i 32 la, ijende i Yesu i doon un ishima, Lasaru, gba angev maa saa ku. (Yoh. 11:3, 14) Lasaru lu a anmgbianev mba kasev uhar. Ve yô lu Maria man Marta. Iorov mba utar mban yange ve doo Yesu ishima kpishi. Ku u Lasaru yange u vihi anmgbianev nav mba kasev mban je gande. Lasaru kpen kera yô, Yesu mough gba zan hen ya ve ken angar u Betani. Za sôôn hen angar ne yô, Marta ungwa ér Yesu ngu van, maa a mough torough torough a za kohol Yesu sha gbenda. Shighe u Marta lu ôron a Yesu ér: “Tere, yange wea lu heen yô, anmgbian wam ma a kpe ga” la, hen er yange ishima ia lu vihin un ker kpishi yô. (Yoh. 11:21) Er Yesu nenge Maria kua mbagenev lu vaan yô, un kpa maa “haa mliam ashe.”—Ôr Yohane 11:32-36.

6. Lu nyi jighilii i na ve Yesu vaa ku u Lasaru?

⁶ Lu nyi jighilii i na ve Yesu vaa hen shighe la? Takeda wase u Insight on the Scriptures la na mlumun ér: “Lu ku u ijende na Lasaru, kua mliam ma anmgbianev mba Lasaru mba kasev mbara na ve, ‘Yesu haa mliam ashe’ ye.” * Adooga Yesu lu henen er yange kwagh nyoon Lasaru, ijende na i doon un ishima kpishi la je gande yô, kua er lu ijende na ken ishima shighe u nenge ér un sôôn kpen la yô. Shi Yesu yange vaa sha ci u nenge er ishima vihi Maria man Marta kpishi sha kwagh u ku u anmgbian ve yô. Aluer ma ijende you shin ma or u hen tsombor wou vande saan ku yô, ka keng we kpa yange ishima ia vihi ker kpishi. Nenge ase akaa atar a u fatyô u henen ken kwagh u er ne yô.

7. Mliam ma Yesu vaa sha ci u azende a na la tese se nyi sha kwagh u Yehova?

⁷Yehova ka a fa er i lu u ken ishima la. Yesu “bee [Ter na] vindi vindi.” (Heb. 1:3) Mliam ma Yesu vaa la tese er ka i lu Ter na ken ishima shighe u or wase nan kpe yô. (Yoh. 14:9) Aluer ishima ngi vihin we sha ku u ma or wou yô, fa  wer Yehova ngu nengen er u lu zungwen ku u or wou la tseegh ga, kpa ngu zungwen a we imôngo. A soo u surun we ishima.—Ps. 34:18; 147:3.

8. Se fatyô u nan jighjigh ser Yesu una va nder ior asev mba ve kpe la shin ku sha ci u nyi?

⁸Yesu soo u va nderen ior ou mba ve kpe la shin ku. Yesu yange tôndo zwa a Marta ér: “Anmgbian wou una nder.” Yange ôr kwagh ne ica i gba ga maa haa mliam ashe. Marta yange na Yesu jighjigh. (Yoh. 11:23-27) Er Marta lu kwase u civir Yehova sha mimi yô, ka keng yange una vande fan kwagh u profeti Eliya man profeti Elisha yange ve nder ior mbagenev shin ku, anyom uderi imôngo ken ijime la. (1 Utor 17:17-24; 2 Utor 4:32-37) Shi yange una ungwa er Yesu vande nderen ior mbagenev shin ku yô. (Luka 7:11-15; 8:41, 42, 49-56) We kpa na jighjigh wer a va nder ior ou mba ve kpe la vea va hide a lu vea we. Ka nyi se hen ken mliam ma Yesu yange vaa shighe u lu surun azende a na ishima sha ku u anmgbian ve laa? Kwagh u se hen yô ka un ne: Ka Yesu toon toon u va nderen ior asev mba ve kpe la shin ku!

9. Se wase mba ve zungwen ku u ior vev la, er Yesu nahan nena? Tese ikyav.

⁹U fatyô u wasen mba ve lu zungwen ku u or ve la. Yesu yange vaa a Marta kua Maria imôngo tseegh tsô ga, kpa yange kegh ato a ve, shi ôr ve akaa a surun ve ishima kpaa. Se kpa se fatyô u eren nahan a mba ve zungwen ku u ior vev la. Ortamen ugen ken tar u Australia, iti na ér Dan, a kaa ér: “Yange gba u a wasem shighe u kwase wam kpe yô. Nahan anmgbianev vea kasev vev yange ve va hen a mo tetan kua tugh kpaa, ve va lu vea mo, shi ve kegh ato a mo, shi mea vaan kpa i lu ve kwaghbo ga. Shi yange ve wasem u eren akaa agen kpaa, er u kiren mato wam, man u za yamen akaayan ken kasua, kua u yôron iwer shighe u ishima i lum ker u me fatyô u eren akaa ne iyol yam ga yô. Shi ashighe kpishi ve er msen a mo imôngo. Yange ve tese ér mba azende a mimi man anmgbianev mba i ‘mar sha ci u ayange a ican’ yô.”—Anz. 17:17.

10. Pase kwagh u i nger ken Luka 19:41-44 ér yange er la.

¹⁰ Yesu yange nyôr ken Yerusalem sha iyange i Nisan 9, ken inyom 33 la. Yange va zurum a gar la yô, ikpelaior due kpishi va kohol, nahan ior lu taren akondo a ve sha gbenda yemen un sha hemen sha u ngohol un ér ngu Tor ve. Yange saan ior iyol hen shighe la je ka u henen a hen ga. (Ôr Luka 19:36-40.) Alaghga kwagh u dondon u Yesu er ne yange a kpiligh mbahenen nav iyol. Yesu “va zurum u nyôron yô, a gema a kenger gar la, a vaa un.” Yesu ôr akaa a vihin kpishi a ica a gba ga tsô a er ior mba ve lu ken gar u Yerusalem la yô, a mliam ashe.—Luka 19:41-44.

11. Er nan ve yange Yesu vaa sha ci u ior mba ken Yerusaleme?

¹¹ Shin er Yesu va nyôr ken Yerusalem man i ngohol un sar sar nahan kpa, ishima lu vihin un ker sha ci u Mbayuda kpishi vande tesen ér vea ngohol loho u Tartor ga. Nahan kwagh ne una na yô, mtim una va sha gar u Yerusalem, shi Mbayuda mba vea war mtim la cii vea hingir ikpan. (Luka 21:20-24) Man kwagh er vihi yô, yange Mbayuda kpishi venda Yesu, vough er Yesu vande fan ér vea venda un nahan. Ior kpishi ka vea ungwa loho u Tartor hen ijiir you nahan, ve er nena? Aluer ka ior kpuaa tseegh ve keghen ato a we sha iniôngon you i tesen ve mimi la yô, ka nyi u fatyô u henen hen Yesu sha mliam ma vaa sha ci u mba lu pasen ve kwagh laa? Nenge akaa agen atar a u fatyô u henen yô.

12. Mliam ma Yesu vaa sha ci u ior la tese se nyi sha kwagh u Yehova?

 ¹²Kwagh u ior gba Yehova ishima. Mliam ma Yesu vaa la umbur se er kwagh u ior a gbe Yehova ishima kpishi yô. “A soo ér or môm nana tim ga, kpa sar un u ior cii ve zua a ian i geman ishima.” (2 Pet. 3:9) Nyian ne, ka se tese ser mba se pasen ve kwagh la doo se ishima sha u nôngon kpoghuloo pasen ve kwagh a uwer gban shio ser, loho u dedoo u kôr ve ken ishima.—Mat. 22:39. *

13-14. Yesu yange tese ér mhôônom kôr un a ior nena, man se er nan ve se lu a ieren i zungwen mhôônom laa?

¹³Yesu yange eren tom u pasen kwagh sha gbashima. Yange tese ér ior doo un ishima sha u pasen ve kwagh hanma shighe u ian i due cii. (Luka 19:47, 48) Ka nyi jighilii yange i na ve Yesu a er nahana? Yange mhôônom ma kôr un a ior. Kwagen la, ior kpishi soo u ungwan mkaanem ma Yesu je yô, un vea mbahenen nav cii “kwaghyan tsô kpa ve lu fantyô u yan ga.” (Mar. 3:20) Shi zum u orgen va hen Yesu tugh sha u va lamen a na kpa, Yesu lumun u teman imôngo vea na tugh la. (Yoh. 3:1, 2) Ior kpishi ken mba yange ve kegh ato a Yesu sha hiihii la hingir mbahenen nav ga. Kpa mba yange ve kegh ato a na la cii, ungwa er yange pase ve kwagh vighe vighe yô. Nyian ne, se soo ser hanma or nana zua a ian i ungwan loho u dedoo. (Aer. 10:42) Kpa kwagh u una wase se u eren nahan yô, saa se geman gbenda u se pasen kwagh la.

¹⁴Kegh iyol u geman akaa a i gbe u u gema keng keng yô. Aluer se mba geman ashighe a se duen kwaghpasen la ga yô, se lu zuan a ior mba ma i sar ve u ungwan loho u dedoo la ga. Pania ugen iti na ér Matilda, a kaa ér: “Mo vea nomom ka se nôngon ser se pase ior kwagh sha ashighe kposo kposo. Ka a lu pepe pepe yô, se za pase kwagh hen ijiir i i eren kasua yô. A va luun atetan hen shighe ior kpishi ka ve lu sha ugodobi la yô, se due kwaghpasen a akeke a tuur ityakeda shimi. A va hingir aikighe yô, se hemba zuan a ior kpishi hen uya vev.” Gba u se duen kwaghpasen sha ashighe a se ver la tseegh ga, kpa se kegh iyol u duen kwaghpasen sha ashighe a se nenge ser se hemba zuan a ior la. Aluer se mba eren nahan yô, a doo Yehova je ka u henen a hen ga.

15. Luka 22:39-44 kaa ér ka nyi yange i er hen tugh mbu kpernan i wua Yesu laa?

¹⁵ Sha iyange i Nisan 14 aikighe, ken inyom i 33 la, Yesu za ken sule u Gesemane, za pase Yehova er i lu un ken ishima la cica cii. (Ôr Luka 22:39-44.) Shighe la ishima za Yesu iyol kpishi, nahan a er “mbamsen mba zamber . . . genger genger a mliam ashe.” (Heb. 5:7) Ka nyi Yesu yange er msen sha mi hen tugh mbu kpernan i wua un laa? Yange er msen ér Yehova a na un agee una za hemen u eren kwagh a na sha mimi, shi una er ishima Na. Yehova yange ungwa msen u Wan na er a ishima i môm la, maa tindi ortyom va seer taver un ishima.

16. Er nan ve yange ishima za Yesu iyol kpishi shighe u lu eren msen ken sule u Gesemane laa?

¹⁶ Yesu yange vaa shighe u lu eren msen hen Ter na ken sule u Gesemane la je ka u henen a hen ga, sha ci u ishima lu vihin un kpishi ér ior vea hingir u nengen ér un ngu or u lahan iti i Aôndo. Shi yange fa er i gbe hange hange u una za hemen u eren kwagh a Ter na sha mimi shi tseghan iti Na yô. Aluer u ngu nôngon a mbamzeyol mba vihin je ka inja er u kera ngu civir Yehova sha mimi ga yô, ka nyi u fatyô u henen ken mliam ma Yesu vaa laa? Nenge akaa atar agen kpaa, a u fatyô u henen yô.

17. Gbenda u Yehova ungwa mbamsen mba Yesu er a ishima na i môm la wase se u fan nyi sha kwagh u Yehova?

¹⁷Yehova ongo mbamsen mba ka u er sha u sônon un kwagh la. Yehova yange ungwa akaa a Yesu er msen sôn un sha mimi la. Sha ci u nyi? Sha ci u yange hemba gban Yesu ishima u eren kwagh a Ter na sha mimi shi tseghan iti Na. Se kpa aluer kwagh hemba gban se u civir Yehova sha mimi shi tseghan iti na yô, una ungwa mbamsen mba ka se er ser a wase se la.—Ps. 145:18, 19.

18. Yesu ngu er ka ijende i eren kwagh a vese kundu kundu, i ka nan kav er i lu se ken ishima la nahan sha nyi gbenda?

¹⁸Yesu fa er i lu u ken ishima la. Shighe u kwagh a ze se iyol yô, ka i doo se u lun vea ma ijende yase i nan kav er i lu se ken ishima yô, hemban je yô, ijende yase i nan kpa yange nan tagher a imba zayol wase la yô. Ka imba ijende i Yesu a lu je la. A fa er ka i lu se ken ishima shighe u iyol i kpe se, shin se soo ser i wase se  yô. Shi a fa mbamyen asev, nahan una undu se mayange ga, kpa una wase se er i sar se la sha “sha shighe vough.” (Heb. 4:15, 16) Er yange Yesu lumun iwasen i ortyom ken sule u Gesemane nahan, se kpa gba u se kegh iyol u lumun iwasen i Yehova, a lu ken ityakeda yase, shin ma vidio, shin sha kwaghôron u ken Bibilo, shin sha ikyev i ma ijende yase gayô ortamen u nan ve u va taver se ishima kpaa.

19. Shighe u u nyôr ken zayol je i lu inja er u kera ngu fantyô u civir Aôndo sha mimi ga yô, u er nan ve u zua a agee? Tese ikyav.

¹⁹Yehova una na u “bem u Aôndo.” Yehova una taver se ishima nena? Aluer se er msen hen a na yô, una na se “bem u Aôndo u a hembe hanma mkav la.” (Fil. 4:6, 7) Bem u Yehova a ne la ka a na ishima i gba se shimi, shi a wase se u henen kwagh sha inja. Se fatyô u nengen a mimi u kwagh ne ken kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen yô, iti na ér Luz, a kaa ér: “Ashighe kpishi ka i huan mo je i gande. Kwagh ne ka a na yô, shighe ugen i lum er m doo Yehova ishima ga nahan. Kpa ka mea nguren henen nahan yô, fese je m pase Yehova er i lum ken ishima la. Ka mea er msen yô, kwagh la a na ishima i gbam shimi.” Er kwagh u anmgbian u kwase ne a tese nahan, se fatyô u zuan a a bem sha u eren msen.

20. Ka akaa a injaa a nyi se hen ken atôakyaa a Yesu vaa laa?

²⁰ Akaa a injaa a se hen ken mliam ma Yesu la sur se ishima kpen kpen! Kwagh la umbur se ér se wasen azende ase a a lu zungwen ku u ior vev la, shi se na jighjigh ser Yehova kua Yesu vea wase se shighe u or wase nan saa ku yô. Mhôônom ka ma kôr se a ior, nahan se pase ve kwagh shi se tese ve sha ci u Yehova Aôndo kua Yesu Kristu mba tesen se ieren i doon kpishi ne. Shi se zua a msurshima kpishi sha ci u se fa ser Yehova man Wan na u ishima ishima la fa er i lu se ken ishima yô, shi ve fa mbamyen asev, shi ve soo u wasen se ér se taver ishima. Yô se za nen hemen u eren sha akaa a se hen ne zan zan Yehova a kar kuren ityendezwa na i doon kpishi i a kaa ér, “Una ese [se] mliam cii sha ashe kera” la!—Mpa. 21:4.