1-2. (a) Aluer se mba henen sha kwagh u uma u Yesu man tom na u pasen kwagh la yô, a lu se ken ishima nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

 OR WASE ka nana saa ku yô, i vihi se kpishi er i lu u se kera nenge a nan ga yô! Sha hiihii la, alaghga se hen er yange nan lu ken ayange a yange mase karen kpuaa maa nan kpe la, nahan ku u nan ua nyoon se kpishi, hemban cii je yô, aluer yange nan ya ican cii ve nan mase kpen yô. Nahan kpa, shighe a karen yô, a hide a hii u saan se iyol, aluer se mba henen sha kwagh u yange nan tese se, shin nan ôr, shin nan er sha u taver se ishima shin hômon kwagh yô.

² Yesu kpa kape ka sea ôron kwagh u ican na man ku na, shi sea henen sha mi ve i vihi se ken ishima je la. Ka a va luun shighe u umbur ku u Yesu yô, se tôô shighe se hen sha kwagh u nagh ku ipaan, er ku lu a inja kpishi yô. (1 Kor. 11:24, 25) Nahan kpa, ka sea henen sha akaa a Yesu yange ôr, man a yange er shighe u lu shin tar la yô, i saan se iyol kpishi. Shi ka sea hen sha kwagh u Yesu a lu eren hegen kua akaa a una va er sha ci wase ken hemen la yô, ishima i taver se kpishi. Aluer se mba henen sha akaa ne kua dooshima u a tese se la yô, kwagh la una mgbegha se u tesen dooshima sha igbenda kposo kposo, er se lu nengen ken ngeren ne nahan.

3. Ka atôakyaa a nyi se lu a mi a wuese nagh ku ipaan laa?

³ Ka sea hen sha kwagh u uma u Yesu man ku na yô, ishima yase i iv a iwuese. Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh  shin tar la cii, yange tese ior akaa a dedoo a Tartor u Aôndo ua er yô. Kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u nagh ku ipaan man akaa a nagh ku shon ku ne i lu u a fatyô u eren la doo se kpen kpen. Se wuese nagh ku ipaan kura sha ci u ku bugh gbenda u se fatyô u yan ijende a Yehova man Yesu kangenaa. Mba ve ne Yesu jighjigh la shi mba a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shi hiden nengen a ior vev mba ve kpe la. (Yoh. 5:28, 29; Rom. 6:23) Se er ma kwagh u a kom u a na se averen ne ga; shi mayange se fatyô u kimbin Aôndo kua Kristu sha kwagh u ve er sha ci wase la kpaa ga. (Rom. 5:8, 20, 21) Kpa se fatyô u tesen ve er se lu a iwuese kpishi yô. Se er kwagh ne nena?

4. Maria Madalina yange tese iwuese sha kwagh u Yesu er sha ci na la nena? (Nenge foto.)

⁴ Nenge ikyav sha kwagh u kwase Mbayuda ugen u i yilan un ér Maria Madalina la. Mlu na yange vihi kpishi, sha ci u ujijingi mba bov utaankaruhar lu nzughul a na. Ka keng yange una hen ér i na yô bee a bee je. Hen ase er yange una wuese kpishi shighe u Yesu zenda ujijingi mbara, ve kera lu a tahav sha a na ga la yô! Iwuese i kwase ne lu a mi la na yô, a hingir u dondon Yesu shi nan shighe na man agee a na kua akaa a yange lu a mi cii sha u suen Yesu ken tom na u pasen kwagh la. (Luka 8:1-3) Shin er Maria wuese kwagh u Yesu er a na la kpishi nahan kpa, alaghga yange una kav er Yesu a lu va nan iyua na i hemban cii la ga. Lu u Yesu una va na uma na sha ci u uumace cii, “sha u hanma or u nan ne un jighjigh cii” yô, nana zua a uma u tsôron. (Yoh. 3:16) Nahan kpa, Maria tese iwuese na sha u varen a Yesu. Shighe u Yesu lu yan ican sha kon u i mande un sha mi la kpa, Maria tile her ikyua, sha ci u kwagh u Yesu gba un ishima kpishi, shi soo ér una sur mbagenev mba ve lu her la asema. (Yoh. 19:25) Yesu kpen kera yô, Maria vea kasev mbagenev uhar va a akaa a human doon hen uwar na, u va sôron ikyom na. (Mar. 16:1, 2) Er Maria undu  Yesu ga yô, Yehova na un injar sha gbenda u vesen. Yange saan Maria iyol kpishi er Yesu ande hen a na shi lam vea na shighe u i nder un shin ku la yô. Lu mbahenen kpuaa tseegh Yesu er kwagh u icivirigh ne a ve ye.—Yoh. 20:11-18.

5. Se tese iwuese yase sha akaa a Yehova kua Yesu ve er sha ci wase la cii nena?

⁵ Se kpa se fatyô u tesen iwuese sha akaa a Yehova kua Yesu ve er sha ci wase la sha u eren tom a shighe wase man inyaregh yasegh kua agee a ase sha ci u mzehemen u tom u Tartor. Ikyav i tesen yô, se fatyô u nan iyol yase u wasen tom u maan ayou a se civir Yehova ker la shi sôron a.

6. Se fatyô u kaan ser nagh ku ipaan ka iyua i i ne se asange asange yô sha ci u nyi?

⁶ Ka sea hen er se doo Yehova kua Yesu ishima kpishi la yô, kwagh la a mgbegha se u tesen ve ser ve doo se ishima. (1 Yoh. 4:10, 19) Or ka nana fa ér Yesu kpe ka sha ci u nan kpôô kpôô yô, Yehova kua Yesu ve hemba doon nan ishima cii. Apostoli Paulu yange fa kwagh ne shi ôr kwagh u tesen iwuese na ken washika u nger hen Mbagalatia la, a kaa ér: “Wan u Aôndo . . . yange m doo un ishima shi na uma na sha ci wam.” (Gal. 2:20) Er Yesu a kpe sha ci wase yô, Yehova una fatyô u urugh we van a mi hen a na sha er u fatyô u yan ijende a na yô. (Yoh. 6:44) Er u fe wer Yehova nenge a kwagh u doon ken a we, shi a yam u sha ishetaver kpishi ér we u hingir ijende na nahan, doo u ga he? Kwagh ne na yô, Yehova kua Yesu ve seer doon we ishima ga he? Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘Dooshima ve la una mgbegham u eren nyi?’

7. Er se nenge ken foto nahan, hanma wase nana fatyô u tesen ér Yehova kua Yesu doo nan ishima nena? (2 Mbakorinte 5:14, 15; 6:1, 2)

⁷ Yehova man Yesu ka vea doo se ishima yô,  kwagh la a mgbegha se u tesen ior dooshima. (Ôr 2 Mbakorinte 5:14, 15; 6:1, 2.) Gbenda môm u ka se tese ior dooshima yô, ka sha u eren tom u pasen kwagh la sha gbashima. Ka se lam a hanma or u se zough a nan cii. Se mba palegh u lamen a or ser nan ngu orbuter shin nan ngu ikyurior i môm a vese ga yum ga. Heela tseegh ga, mbanyarev kua mbafan takeda, man atsanaior kua mba ve hen makeranta ga kpaa cii, se mba lamen a ve. Sha nahan yô, se mba kuren awashima u Yehova a lu a mi ér “i̱ yima ior cii shi ve̱ zua a mfe u mimi u vough la.”—1 Tim. 2:4.

8. Se tese anmgbianev asev mba nomso man mba kasev dooshima nena?

⁸ Shi ka se tese ser Aôndo kua Kristu doo se ishima sha u tesen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev dooshima. (1 Yoh. 4:21) Shighe u ve tagher mbamzeyol yô, ka se nenge sha akaa a a gbe ve la sha mimi, shi se wase ve. Ka se surun ve ishima shighe u or ve nan saa ku yô, shi se zaan hen a ve shighe u ve gbe angev yô. Shi ka se er hanma kwagh u se fatyô cii sha u taver ve ishima shighe u iyol i kpe ve yô. (2 Kor. 1:3-7; 1 Tes. 5:11, 14) Ka se eren msen sha ci ve hanma shighe sha ci u se fa je ser “Msen u orperapera ngu a tahav tsung.”—Yak. 5:16.

9. Ka sha gbenda ugen u nyi se fatyô u tesen anmgbianev asev dooshima?

⁹ Shi ka se tese ser anmgbianev asev doo se ishima sha u nôngon kpoghuloo lun a ve ken bem. Ka se nôngo sha afatyô wase cii se dondo ikyav i Yehova i den mbagenev kwaghbo la. Aluer Yehova yange kegh iyol ér Wan na a kpe sha ci u asorabo a ase yô, doo u se kegh iyol u den anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kwaghbo u ve er se ga he? Se soo ser se lu er kpan u wan ifer u Yesu ôr kwagh na ken injakwagh la ga. Shin er orvesen na de un anzô a yange gba hen a na kpishi la nahan kpa, un gema de kpan ugen u lun un a injô i kpuaa la ga. (Mat. 18:23-35) Aluer u ngu a zayol vea orgen ken tiônnongo nahan, u fatyô u hiin keren gbenda u sôron zayol la, sha er ne hide ne lu ken bem cii man u va za Mkombo u Umbur Ku u Yesu la kpa? (Mat. 5:23, 24) Aluer u er nahan yô, a tese ér mimi je Yehova kua Yesu ve doo u ishima kpishi.

10-11. Mbatamen vea tese ér Yehova man Yesu ve doo ve ishima nena? (1 Peteru 5:1, 2)

¹⁰ Mbatamen vea tese ér Yehova man Yesu ve doo ve ishima nena? Gbenda môm yô, ka sha u nengen sha mbamgbe mba iyôngo i Yesu. (Ôr 1 Peteru 5:1, 2.) Yesu yange pase apostoli Peteru kwagh ne wang. Shighe u Peteru venda ér un fa Yesu ga kuma kwa tar la, ka keng yange a hide a sar un kpishi u tesen ér Yesu doo un ishima. Mba va nderen Yesu shin ku yô, a pine Peteru ér: “Shimon wan u Yohane, m doo u ishimaa?” Se na jighjigh ser Peteru yange ma er hanma kwagh u fatyô cii u tesen ér Orvesen na doo un ishima. Yesu kaa a Peteru ér: “Koson mo anyôngov.” (Yoh. 21:15-17) Iyôngo i Ter yange i doo Peteru ishima shi nenge sha i sha gbashima, u tesen ér Yesu doo un ishima.

¹¹ Mbatamen, hen shighe u umbur ku u Yesu la, ne tese ner kwagh u Yesu ôr a Peteru la ka kwagh u vesen u hungur ne ga nena? Ne fatyô u tesen ner Yehova man Yesu ve doo ne ishima kpishi sha u eren tom u sôron anmgbianev shi taver ve asema la hanma shighe cii, man sha u nôngon kpoghuloo wasen mba ve de u civir Yehova la ve hide hen a na. (Esek. 34:11, 12) Shi ne fatyô u tesen mbahenen Bibilo kua mba lun a isharen, mba ve ve Mkombo u Umbur Ku u Yesu la ner kwagh ve gba ne ishima, sha u nôngon sha afatyô wen cii eren kwagh u una na vea nenge ér i ngohol ve yô.

12. Ka sea hen sha kwagh u Yesu yange ôr hen tugh mbu mbu masen karen maa i wua un la nahan, kwagh la a taver se ishima sha ci u nyi? (Yoh. 16:32, 33)

¹² Hen tugh mbu yange mbu masen karen maa Yesu kpe la, a kaa a mbahenen nav ér: “Ican ia er ne shin tar ne, kpa taver nen ishima! Mo m hemba tar.” (Ôr Yohane 16:32, 33.) Shighe u mbaihyomov mba Yesu lu anger un a ku la, ka nyi yange i wase un ve cia kwagh ga, za hemen u ungwan imo i Ter na u sha la zan zan i kar wuan unu? Yange suur sha Yehova. Yesu fa ér mbadondon un kpa vea tagher a imba ican la, nahan a er msen hen Yehova a sôn un ér a kura ve. (Yoh. 17:11) Kwagh ne ka kwagh u taver se ishima sha ci u nyi? Sha ci u Yehova hemba hanma orhyom wase cii agee. (1 Yoh. 4:4) Ka a nengen hanma kwagh u a lu zan hemen cii. Se na jighjigh ser, aluer se suur sha a na yô, una wase se se de mciem shi se taver ishima.

13. Yosev u ken Arematia yange tese ishimataver nena?

¹³ Nenge ikyav sha kwagh u Yosev u ken Arematia la. Lu or u Mbayuda naan un icivir kpishi yô. Un kpa lu ken mbaajiriv mba Sanhederin, atejir u Mbayuda u tamen la. Nahan kpa, shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la, Yosev taver ishima kpishi. Yohane kaa ér yange lu “orhenen u Yesu, kpa lu u ken myer sha ci u lu cian Mbayuda.” (Yoh. 19:38) Shin er Yosev soo loho u Tartor nahan kpa, soo ér or a de fe ér un na Yesu jighjigh ga. Ka keng yange una lu cian ér aluer ior fa ér un ngu orhenen u Yesu yô, vea de u nan un icivir. Kpa Bibilo kaa a vese ér Yesu kpen kera yô, Yosev ‘taver ishima nyôr za tile sha ishigh ki Pilatu, pine ian i tôôn ikyom i Yesu.’ (Mar. 15:42, 43) Hen shighe ne, Yosev kera nôngo ér una yer er un lu orhenen u Yesu ga.

14. Aluer u ngu cian ior yô, ka nyi i gbe u u ere?

¹⁴ I lu nahan u cia ior, er Yosev cia la vee? Ka wea lu sha Makeranta shin hen ijiirtom nahan, shighe ugen kunya u kôr u u pasen iyol you wer u ngu Orshiada u Yehova? U soo u hingir orpasenkwagh ga shin eren batisema ga sha ci u ishima ngi zan we iyol sha kwagh u ior vea ôr sha a we yôô? De deen wer imba mhen la i yange u u eren kwagh u u fe wer ka u vough la ga. Er msen hen Yehova sha gbashima. Sôn un a taver we ishima u eren ishima na. U nengen er Yehova a lu ungwan msen wou la yô, u seer zuan a agee shi taver ishima.—Yes. 41:10, 13.

15. Yesu yange ande hen mbahenen nav nahan, msaanyol na ve er nena? (Luka 24:52, 53)

¹⁵ Yange mbahenen zungwe ku u Yesu kpen kpen. Hen ase er yange wea lu sha shighe  la ve ma lu u ken ishima yô. Lu ijende ve i ishima ishima tseegh saa ve ga, kpa lu ve er ishimaverenkeghen ve kpa saa nahan. (Luka 24:17-21) Nahan kpa, Yesu nder shin ku va anden hen a ve yô, a tôô shighe a wase ve u kaven tom u yange gba u una er u kuren kwagh u Bibilo tsenga ôron yô. Yesu shi na ve tom u vesen. (Luka 24:26, 27, 45-48) Ayange nga karen 40, Yesu hidi yemen sha yô, mbahenen kera zungwe ga, kpa saan ve iyol kpishi. Sha ci u ve fa je ér Orvesen ve ngu uma, shi ka u una va wase ve u eren tom u yange na ve la. Msaanyol ve la na yô, ve wuese Yehova ve gba uwer ga.—Ôr Luka 24:52, 53; Aer. 5:42.

16. Se dondo ikyav i mbahenen mba Yesu la nena?

¹⁶ Se dondo ikyav i mbahenen mba Yesu la nena? Ka shighe u umbur ku u Yesu la tseegh a saan se iyol u civir Yehova ga, kpa a fatyô u saan se iyol hanma shighe cii ken inyom. Cii ve kwagh a lu nahan yô, saa Tartor u Aôndo ua hemba gban se kwagh a hanma kwagh ugen cii. Ikyav i tesen yô, mbagenev kpishi sôr shighe u ve eren ityom ve la sha er vea eren tom u pasen kwagh la, shi vea zaan mbamkombo, shi vea eren mcivir u hen tsombor hanma kasua yô. Mbagenev tsua u lun a akaa a iyolough agen a ior ve nenge ér ka a hange hange la ga, sha er vea hemba lun tiônnongo a iwasen shin vea za er tom hen ape kwagh a hembe gban sha mbapasen kwagh u Tartor yô. Shin er i gbe u se lu a ishimawan ve se fatyô u civir Yehova hanma shighe nahan kpa, a tôndo zwa ér una na se averen kpishi, aluer se hemba veren ishima sha akaa a Tartor yô.—Anz. 10:22; Mat. 6:32, 33.

17. Ka nyi u soo wer u er hen shighe u umbur ku u Yesu la ken inyom ne? (Nenge foto.)

¹⁷ Se mba veren ashe keghen shighe u se va za Mkombo u Umbur Ku u Yesu sha iyange i Tomahar, Aipor 4 la. Nahan kpa, de keghen wer saa sha iyange la u hii u henen sha kwagh u Yesu man ku na, kua dooshima u un man Yehova ve tese se la ga. Kpa shighe u umbur ku u Yesu la una va kuman yô, henen sha kwagh na hanma shighe u ian i dugh cii. Ikyav i tesen yô, ver shighe u ôron avur a Bibilo a i tese ken caate i i lu a itinekwagh ér, “Kasua u Yesu Mase Lun Uma Shin Tar La,” ken Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la. Shighe u u lu ôron kwagh u uma u Yesu yô, nenge avur a Bibilo a aa wase u u seer tesen iwuese man dooshima man ishimataver, shi aa na a hemba saan we iyol yô. Shi nôngo u henen sha igbenda i u fatyô u tesen iwuese you sha mimi yô. Na jighjigh wer hanma kwagh u u lu eren sha u umbur Yesu hen shighe u umbur ku na la cii yô, una hungur un mayange ga.—Mpa. 2:19.